Posvet o novem slovarju slovenskega jezika v znamenju iskanja konsenza

Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU sta že leta 2008 organizirala podoben posvet z namenom, da bi zbrali mnenja o bodočem slovarju in o tem, kako naj se delo organizira. Po petih letih slovarja še ni, zato si na ministrstvu, ki je slovar uvrstilo med prioritete resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018, želijo, da bi našli konsenz, ki bo podlaga za začetek dela.

Kot je uvodoma poudarila Simona Bergoč iz službe za slovenski jezik, od posveta pričakuje, da bo stroka znala razmisliti, kakšen slovar naj nastane, da ga bo mogoče umestiti v šolski sistem in da bo uporaben tudi ostalim govorcem slovenščine, obenem pa bo užival ugled in verodostojnost. Podobno je zaželel tudi minister Uroš Grilc: stroka naj najde konsenz, da bo mogoče oblikovati slovar, ki bo vsem v ponos.

Vodja projektne enote za izvajanje kohezijske politike Katarina Banko je predstavila možnost financiranja v okviru evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Ker ima Slovenija na voljo 3,3 milijarde evrov, kar je 30 odstotkov manj kot v pretekli sedemletni perspektivi, bo pri izboru, kot je dejala, večji poudarek na kakovosti prijavljenih projektov.

In kakšen slovar pričakujejo današnji uporabniki? Po besedah Vojka Gorjanca z ljubljanske Filozofske fakultete so pričakovanja izjemno visoka. Anketa med študenti neslovenisti je pokazala, da ga razumejo kot elektronsko bazo podatkov, ki se nenehno posodablja oziroma dopolnjuje in je prosto dostopna povsod, tudi brez internetne povezave. Poleg tega bi morala biti prilagojena različnim aplikacijam, kjer bo tudi vizualno privlačna.

Dober slovar bo po Gorjančevem mnenju mogoče dobiti šele, ko bodo vsebino združili s tehnologijo. Edini možni pristop je interdisciplinaren, v katerem nihče ne more imeti osrednje vloge. A do tega trenutno, kot je dodal, vlada precejšnja nenaklonjenost.

Podobno je opozorila tudi Monika Kalin Golob s Fakultete za družbene vede. "Akademska vojna", ki jo je lani sprožila skupina jezikoslovcev z objavo predloga za izdelavo slovarja sodobnega slovenskega jezika, se je po njenih besedah zgodila že pred obstoječim Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). V izogib ponavljanju napak iz preteklosti je obnovila takratne kritike okrog poskusnega snopiča in poudarila, da bi bilo treba pozabiti na "individualizem in institucionalno zagledanost" ter v prizadevanjih za nov slovar delovati združevalno.

Sedanji SSKJ je v petih knjigah izšel v letih 1970, 1975, 1979, 1985 in 1991, že takrat pa so mu nekateri očitali zastarelost.