Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

LENI RIEFENSTAHL: NEIZPROSNA MOČ SLIK - BIOGRAFIJA KONTROVERZNE REŽISERKE LENI RIEFENSTAHL

Bachova knjiga Leni Riefenstahl: Neizprosna moč slik je prva v slovenščino prevedena biografija o Riefenstahlovi, ki velja za največjo režiserko v filmski zgodovini. Ameriški biograf je režiserkino biografijo objavil leta 2007, štiri leta po njeni smrti - umrla je leta 2003, stara 101 leto. Delo osvetljuje lik neizmerne fizične vztrajnosti in osupljive energije ženske, ki je za svoje stremljenje k "nečemu velikemu", ki ga je v času nacionalsocializma prelila v mogočne podobe na filmskem platnu, po vojni plačala visoko ceno. Avtorica filmov Triumf volje in Olimpija je še danes deležna številnih interpretacij, od fanatične nacistke in brezsramne propagandistke tretjega rajha, ujetnice grozote zgodovine, pa vse do ene največjih umetnic v svetovni zgodovini filma.

Svojo režisersko kariero je začela po veliko manj obetavni plesalski in igralski karieri, ko se je proslavila kot zvezda gorniških filmov Arnolda Fancka. Ta jo je naučil osnov režije in filmske montaže, ki ju je že kmalu zatem - po srečanju z Adolfom Hitlerjem - uporabila pri filmskih dosežkih - propagandnemu filmu Triumf volje in filmu o berlinskih olimpijskih igrah. V prvem je ovekovečila shod nacistične stranke, ki je potekal septembra 1934 v Nürnbergu, v drugem pa olimpijske igre leta 1936 v Berlinu, ki je tik pred izbruhom druge svetovne vojne prikazoval Nemčijo kot varuhinjo mednarodnega miru. Delo je prevedla Anuša Trunkelj, ki je napisala tudi spremno besedo.

ZGODOVINA V MOJEM ŽIVLJENJU - AVTOBIOGRAFSKO SLOVITEGA MADŽARSKEGA EKONOMSKEGA ZGODOVINARJA

Preden je postal Ivan T. Berend profesor na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu, je bil na Madžarskem priča petim menjavam oblasti in dvema revolucijama, preživel pa je tudi zapor in koncentracijsko taborišče. Po študiju na Ekonomski univerzi Karla Marxa v Budimpešti je zasedal najpomembnejše univerzitetne vodstvene položaje v državi ter gostoval na številnih svetovnih univerzah. Pisal je knjige s področja zgodovine in ekonomske zgodovine, ki so izhajale večinoma na Zahodu.

V svoji avtobiografiji med drugim spregovori o stiskah intelektualcev, ki jim diktatorski sistemi puščajo le tri možnosti: ali se posvetijo znanstvenemu delu in se odrečejo političnemu delovanju, so v opoziciji, kjer kritizirajo in razkrinkavajo režim ter sprejmejo zapostavljanje in izključevanje, ali pa ostanejo v političnem sistemu in delujejo za reformo države, kritizirajo režim na legalen način in si prizadevajo za spremembe znotraj obstoječe ureditve. Berend se je odločil za slednje in bil vse od poznih 60. let glasnik reform, ki so na svojem vrhuncu zrušile madžarski komunizem. Knjiga v prevodu Mateja Venierja med drugim ponuja tudi primerjavo med evropskim in ameriškim visokošolskim sistemom ter avtorjeve poglede na življenje v ZDA.

KAM PO UNIVERZI? - POLEMIČNO DELO O SLOVENSKI UNIVERZI

Delo Kam po univerzi prinaša prispevke Luke Culiberga, Rastka Močnika, Primoža Krašovca, Maje Breznik, Dragana Nikčevića in Branka Bembiča, v katerih ugotavljajo, "da univerza ne opravlja nalog, za katere jo delovni ljudje plačujejo" in analizirajo vzroke, zakaj je tako. "Analize kažejo, da univerza resda ne opravlja nalog, ki jih deklarira - a je vseeno funkcionalna: opravlja naloge za tiste, ki si prisvajajo bogastvo in zatirajo delovno ljudstvo," piše v uvodniku knjige. Knjiga se začne z razmišljanjema o zasedbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki jo je od konca novembra 2011 do zadnjih dni januarja 2012 organiziralo gibanje Mi smo univerza, konča pa se s prispevkom Konec univerze, zmaga visokega šolstva, ki predstavlja procese na področju visokega šolstva v Sloveniji v zadnjem desetletju. Močnik ob tem ugotavlja, da so ti procesi dejansko bržkone že odpravili univerzitetno ustanovo.

GOREČA SENCA - DRUGA KNJIGA IZ SERIJE BOŽANSTVA IN BOJEVNIKI

Zgodba o Hilasu in Piri se dogaja pred 3500 leti v obdobju, ki ga danes imenujemo bronasta doba, in sicer v deželi, pozneje znani kot Stara Grčija. V tokratnem delu Hilasa zajamejo lovci na sužnje. Odpeljejo ga preko morja na otok Talakrijo, kjer mora noč in dan garati v rudniku. V grozi, da bo za vse večne čase zaprt v njem, začne načrtovati pobeg. Na begu se sreča s Piro, hči svečenice, ki zbeži od doma. Ko ju usoda ponovno združi, je njuno preživetje odvisno od prastarih modrosti in osirotele mlade levinje.

Michelle Paver se je rodila leta 1960 v centralni Afriki. Kot otrok se je s starši preselila v Veliko Britanijo. Doštudirala je biokemijo na univerzi v Oxfordu, pozneje se je zaposlila v pravni pisarni v Londonu. Leta 1996 je začela pisati. Pri založbi Miš so izdali že vrsto njenih romanov. Za prevod je tako kot za prvi del Božanstva in bojevnik poskrbela Nataša Grom.