Slovenija 19.2.2014 13:11

V Ljubljani se prihodnji teden začenja literarni festival Fabula

Ljubljana, 19. februarja - Prihodnjo sredo se bo v Ljubljani začel Literature sveta - Fabula, ki bo v prestolnico letos pripeljal štiri osrednje goste Petra Esterhazyja, Juana Goytisola, Thomasa Brussiga in Jacqueline Raoul-Duval. Sicer bodo v fokusu festivala, ki bo v dobrem tednu ponudil vrsto literarnih večerov in pogovorov, Razkriti obrazi svobode.

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Novinarska konferenca pred pričetkom festivala Literature sveta - Fabula.
Pisatelj Aleš Šteger in programska vodja festivala Janina Kos.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Novinarska konferenca pred pričetkom festivala Literature sveta - Fabula.
Pisatelj Aleš Šteger.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Novinarska konferenca pred pričetkom festivala Literature sveta - Fabula.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Novinarska konferenca pred pričetkom festivala Literature sveta - Fabula.
Programska vodja festivala Janina Kos.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Novinarska konferenca pred pričetkom festivala Literature sveta - Fabula.
Pisatelj Aleš Šteger.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Novinarska konferenca pred pričetkom lanskega festivala Literature sveta - Fabula.
Arhiv STA.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Novinarska konferenca pred pričetkom festivala Literature sveta - Fabula.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Kot je dejal Aleš Šteger z Beletrine, ki je spregovoril o financiranju, verjamejo, da je festival živa tvorba, ki lahko le raste ali pade oziroma utone. "Živimo v neugodnih časih, mislim pa, da je na vseh odločevalcih, da odgovorno premislijo, katere projekte bodo podpirali, katerih pa ne," je dejal.

"Rezi so verjetno vsepovsod potrebni, a mislim, da je pogubna strategija, da bi dali vsem toliko sredstev, da ne bi mogli ne preživeti ne umreti. S takšno potezo gre celotna sfera v stagnacijo, mi pa si želimo ravno nasprotno - želimo rasti, kar dokazuje tudi program letošnje Fabule," je še dejal.

V sklopu Razkriti obrazi svobode bodo organizatorji letos ponudili sedem pogovorov, med drugim Čari nesvobode, paradoksi svobode ob ponovnem izidu Komedije človeškega tkiva Vitomila Zupana, pogovor z etiopskim avtorjem Grimom T. Fantayejem, ki v prestolnici živi v okviru projekta Ljubljana - mesto zatočišče ter Svoboda medijev nekoč in danes.

Razkrite obraze svobode bo festival ponudil tudi na filmu; predvajali bodo filme Živel je pojoči drozg, Let nad kukavičjim gnezdom, Tema ter Peklenski asfalt.

Poleg tega bo potekal tudi spremljevalni program, ki bo ponudil Fabulo za najmlajše, Varietejček, Prozne mnogoboje ter dogodek Podarimo si zgodbe, ki so ga obiskovalci po besedah programske vodje festivala Janine Kos lani sprejeli zelo naklonjeno in so se tako odločili, da z izmenjavo knjig, predmetov in zgodb nadaljujejo tudi letos.

Ob festivalu so tudi letos izdali dela gostujočih avtorjev, ki bodo v Ljubljani sodelovali na literarnih večerih - Esterhazyjevo delo Pomožni glagoli srca, roman Kafka, večni zaročenec Raoul-Duvalove, Goytisolov roman Izgnan od tod in drugod ter kratke zgodbe na glavno festivalsko temo slovenskih avtorjev Gabriele Babnik, Nejca Gazvode, Alojza Ihana, Vesne Lemaić in Mihe Mazzinija.

Po besedah Kosove so imeli slovenski pisatelji ob pisanju zgodb le eno vodilo - vsakdo je moral napisati zgodbo, v kateri mora protagonist "prvič doživeti popolno izkušnjo svobode, ki pa je seveda lahko takšna ali drugačna - subjektivna".

S pogovorom s slovenskimi avtorji bodo 8. marca tudi zagrnili zaveso nad letošnjim festivalom.

Kot so organizatorji še pojasnili na današnji novinarski konferenci, so se odločili, da bodo v sklopu projekta Razširimo obzorja kulturnega - invalidi in pripadniki različnih narodov: spodbujevalci razvoja kulture prilagodili dostopnost dogodkov v Cankarjevem domu za gibalno ovirane osebe, gluhe in naglušne, omogočili spremstva za slepe in slabovidne ter nudili pomoč in večjo varnost osebam po poškodbi glave in z motnjami v duševnem zdravju.