Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

NOČ V REYKJAVIKU - SLOVENSKI PREVOD NAGRAJENEGA ROMANA BRINE SVIT UNE NUIT A REYKJAVIK

Noč v Reykjaviku je slovenska različica romana v francoščini Une nuit a Reykjavik, ki ga je Brina Svit izdala pri založbi Gallimard leta 2011 in ki ji je prinesel evropsko literarno nagrado Madeleine Zepter. V ospredju romana je Lisbeth Sorel, ki se sprašuje, če res misli plačati moškega, da bo preživel noč z njo - moškega po imenu Eduardo Ros, ki ga je srečala pred tednom dni v Buenos Airesu. Zemlja ognja in ledu je lahko samo Islandija, in to pozimi, ko traja dan le nekaj ur, so zapisali v založbi.

Pisateljica Brina Svit od leta 1980 živi in ustvarja v Parizu. Noč v Reykjaviku je njen peti roman, ki ga je napisala v francoščini. Leta 2003 je za roman Moreno prejela nagrado za francoski jezik in književnost Francoske akademije, za roman Smrt slovenske primadone pa je prejela francosko literarno nagrado Pelleas 2001. Za roman Odveč srce so ji leta 2006 podelili prestižno nagrado Maurice Genevoix, ki jo prav tako podeljuje Francoska akademija.

TRAGEDIJA LJUDSTVA: RUSKA REVOLUCIJA (1891-1924) - DELO Z VEČPLASTNO ANALIZO RUSIJE KONEC 19. IN V ZAČETKU 20. STOLETJA

Tragedija ljudstva je eden najbolj ambicioznih poskusov večplastne zgodovinske analize obdobja med prelomno lakoto, ki je prizadela rusko podeželje leta 1891, in Leninovo smrtjo leta 1924, ko so bile vzpostavljene že vse temeljne institucije stalinistične totalitarne države.

Monumentalno delo britanskega zgodovinarja obravnava rusko revolucijo kot skupek dolgotrajnih ločenih kriznih procesov, ki so skupaj dosegli vrhunec v letu 1917. Avtor temeljito obdela tudi predrevolucijski razvoj ruske družbe. Problemskemu pregledu stebrov carističnega režima sledi analiza narodnostnega vprašanja v večnacionalnem carskem imperiju, nato pa natančen prikaz ruskega kmetstva, oblikovanja liberalnega javnega mnenja, nastanka anarhistične in radikalne oporečniške ilegale, nastopa marksizma ter nastanka socialdemokratskega gibanja in boljševiške ideologije. Sledi opis revolucije leta 1905, kratkega obdobja ruskega parlamentarizma, in absolutističnega sistema, ki je zaradi nepripravljenosti na demokratične spremembe dokončno izgubil oporo in se nazadnje zapletel v prvo svetovno vojno. Prevajalsko delo je opravil Matej Venier.

Orlando Figes je študiral na Cambridgeu, kjer je bil do leta 1999 tudi zaposlen, danes pa je profesor zgodovine na londonski univerzi Birkbeck College. Je avtor sedmih monografij o ruski zgodovini, tudi del Natašin ples: Kulturna zgodovina Rusije in Šepetalci - Zasebno življenje v Stalinovi Rusiji, ki sta na voljo tudi v slovenskem jeziku.

ALI IMA KAPITALIZEM PRIHODNOST? - TEORETSKO DELO O PRIHODNOSTI KAPITALISTIČNEGA SISTEMA

Knjiga Ali ima kapitalizem prihodnost? je delo petih avtorjev Immanuela Wallersteina, Randalla Collinsa, Michaela Manna, Georgija Derluguiana in Craiga Calhouna. Kvintet se je zbral, da napiše knjigo, ker se na obzorju zarisuje nekaj velikega: strukturna kriza, veliko večja od sedanje velike recesije, ki se utegne za nazaj zdeti samo prolog v obdobje hujših težav in temeljitejših preobrazb. Wallerstein pojasnjuje, zakaj napovedovati zlom kapitalističnega sistema, Collins se sprašuje, ali se lahko kapitalizem konča, ko srednji razred ne bo več igral vloge političnega in družbenega blažilca udarcev, Calhoun pa, prav nasprotno, trdi, da je reformirani kapitalizem mogoče rešiti. Mann podpira socialdemokratično rešitev za probleme kapitalizma, skupaj z Derluguianom pa vidi v projekcijah možnost, da se bodo nacionalne države povezale med seboj, ker jim bodo grozile ekološke in jedrske nesreče. Delo sta prevedli Ana Kralj in Zoja Skušek.

LÜBEZEN VERZUŠKE PA KEJPI - NABOR LAINŠČKOVIH NAREČNIH PESMI

Lainščkov svojevrsten pesniški opus je opremljen z avtorjevimi fotografijami prekmurske pokrajine. Nabor Lainščkovih narečnih pesmi je v zbirki Dlančnice izšel ob 300. obletnici prve knjige v prekmurskem narečju, ki jo bodo praznovali prihodnje leto. Leta 1715 je namreč izšla knjiga Franca Temlina Mali katekismus.

Pisatelj Feri Lainšček se je rodil leta 1959 v Dolencih v Prekmurju. Je avtor številnih literarnih del. Po njegovih romanih je bilo posnetih več filmov, pod nekatere pa se je podpisal kot scenarist. Za literarno ustvarjanje je prejel več nagrad, med drugim dvakrat kresnika, nagrado Prešernovega sklada in večernico. Je tudi avtor pesniške zbirke Ne bodi kot drugi, ki je doživela več ponatisov. Veliko njegovih pesmi je uglasbenih in prirejenih za zasedbe popularne in resne glasbe ter za pevske zbore.