Novosti KUD Logos: Pet prevodov in dve izvirni deli o mistiki

Izvirni slovenski deli sta predelani doktorski disertaciji za knjižno izdajo. Filozof Sebastjan Vörös je v svoji knjigi Podobe neupodobljivega: (Nevro)znanost, fenomenologija, mistika tematiziral mistično doživljanje z različnih vidikov. V knjigi je analiziral nevroznanstvene študije, ki so v zadnjih 20 letih poskušale pojasniti, kaj se dogaja v človeških možganih ob mističnem doživljanju, ter poskušal izluščiti temeljne značilnosti mističnega izkustva, je povedal na današnji predstavitvi.

Alen Širca je svojo predelavo disertacije na oddelku za primerjalno književnost z naslovom Brezdanji val: Geneza mističnega pesništva na Zahodu označil za literarno-zgodovinsko delo, ki raziskuje nastanek mistike na Zahodu, predvsem krščanske. V njem se osredotoča tudi na mistične poezije, ki vzniknejo v srednjem veku v ljudskih jezikih in so po njegovih besedah prva literatura pri nekaterih narodih. Poleg "panoramskega pregleda" pa je skušal poiskati tudi nastavke mistične literature pri nas.

Tople grede so edina izdana pesniška zbirka belgijskega simbolista Mauricea Maeterlincka. Njegova poezija, umeščena v konec 80. let 19. stoletja, je po besedah prevajalca Vladimirja Pogačnika razburkala tedanjo literarno srenjo, odmevala pa je tudi pri nas. Tople grede predstavljajo obogatitev evropskega modernega pesništva, ki na neverjetno subtilen način preiskuje "brezno duše", in so močno vplivale na slovensko moderno, še posebno na Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja.

Poezija Svetega Janeza od Križa, ki je živel v prelomnem 16. stoletju, velja za enega največjih dosežkov v španski liriki in mistični poeziji nasploh. V knjigi Pesmi je zbranih 15 pesmi, v kateri, kot je povedal prevajalec in avtor spremne besede Janez Žumer, prevladuje tematika mistične združitve z bogom, opazni pa so vplivi treh literarnih tokov: španske renesančne literature, tradicionalne kastiljske poezije in vpliva Biblije.

Pesnitev Veliki kanon Andreja Kretskega je po oceni prevajalca in urednika Gorazda Kocijančiča neke vrste eksistencialno pesniško branje celotne Biblije. Še danes je v rabi v pravoslavni cerkvi, kjer ga berejo v postnem času. Prevod v slovenščino spremlja izdaja izvirnega besedila ter spremni esej in komentar Oliviera Clementa, enega najpomembnejših zahodnih poznavalcev vzhodnega izročila, v prevodu prevajalca in pisatelja Pavleta Raka.

Knjiga Ateistične zablode: Krščanska revolucija in njeni sovražniki ameriškega pravoslavnega teologa Davida Bentleyja Harta je kritika pripadnikov t.i. novega ateizma in njihovega slabega poznavanja zgodovine krščanstva. Kot je povedal pisec spremne besede Jan Peršič, na pronicljiv in oster način prikazuje, da so negativna prepričanja o zahodnem krščanstvu zmotna, predvsem pa kritizira razmišljanje, da naj bi krščanstvo zatrlo prej živahno pogansko kulturo. Prevedla jo je Marija Zlatnar Moe.

Delo O počelih teologa Origena iz Aleksandrije je po besedah Neže Sagadin, ki je delo v štirih knjigah prevedla skupaj z Gorazdom Kocijančičem, prva sistematična teološka razprava in eno najbolj kontroverznih del. Nekateri so jo imenovali krščanska fizika, ker se je Origen v njem ukvarjal z vprašanji, od kod svet izvira, kaj je bilo prej, kaj bo potem. Njegova najbolj znana teorija je teorija o brezčasnosti: najprej je obstajal nesnovni, nato snovni svet, po koncu pa nas čaka vrnitev v prvotno stanje, je povedala Sagadinova.