Karo in McDonaldova: Za dober gorniški film je najpomembnejša zgodba

Pojasnil je, da je festival, ki v tekmovalnem programu letos ponuja 44 filmov, član mednarodne zveze za gorniški film (IAMF), ki povezuje 21 festivalov s celega sveta.

"Nekateri festivali imajo že res lepo tradicijo, najstarejši je iz italijanskega Trenta, ki je lani praznoval 60-letnico. Največji je prav gotovo Banff v Kanadi, katerega velik del je posvečen tudi knjigi. Z osmimi leti se je edini tovrstni festival na Slovenskem lepo utrdil v mednarodnih krogih, tako med festivali kakor tudi med producenti in ustvarjalci gorniških filmov," je še poudaril za STA.

Osrednja gostja in članica žirije letošnjega festivala Bernadette McDonald, ki je 20 let vodila festival v Banffu, se strinja s Karovo oceno, da je za dober film najpomembnejša zgodba.

V pogovoru za STA je dejala: "Menim, da dober gorniški film naredi to, kar naredi dober kakršenkoli film - zgodba. V filmu mora obstajati narativni lok."

"Če te zanima dobra zgodba, boš užival v dobro postavljenem gorniškem filmu. Toliko bolje, če si gorniški entuziast, ni pa nujno," je še dodala.

McDonaldova, rojena leta 1951 v kanadski prerijski provinci Saskatchewan, je gore posvojila že, ko jih je prvič zagledala kot deklica. "Takoj sem vedela, da spadam tja. Enostavno sem se v takšni pokrajini počutila doma. Še vedno se," je pojasnila.

Po mnenju avtorice vrste gorniških knjig, med drugim o slovenskem alpinistu Tomažu Humarju, in podpredsednice Gorniškega centra v Banffu, kjer je skrbela predvsem za razvoj gorske kulture, se je gorniški film od začetkov v zgodnjem 20. stoletju precej spremenil, predvsem zaradi napredka tehnologije.

"Sedaj je zaradi lahkih in cenejših kamer precej lažje posneti gorniški film. Še vedno pa so za resnično dober gorniški film potrebne izkušnje, talent in razumevanje zgodbe," poudarja.

Stil gorniškega filma je po njenem mnenju odvisen od države produkcije: "To ga naredi tako zanimivega. Francozi so bili od nekdaj dobri v tem žanru; imajo odličen občutek za stil. V zadnjih letih pa so pokazali tudi dober občutek za humor in muzikaličnost."

Dodaja, da je sedaj veliko gorniških filmov namenjenih mladim, veliko pa jih nastane tudi kot posnetkov, ki so dostopni na Youtubu in podobnih portalih.

Na vprašanje, ali drži misel, da veliko gornikov pleza, ker se jim je lažje spopadati z naravo kot pa s svetom ljudi, je odgovorila, da je verjetno res tako.

"Res je, da se nekateri plezalci bolje počutijo v naravnem svetu. Raje se ukvarjajo s težavami, na katere naletijo tam, kot pa z zapletenimi in frustrirajočimi težavami v modernem urbanem življenju. Morda so težave v naravi bolj logične kot tiste v človeškem svetu," je pojasnila.

V pogovoru je izpostavila tudi nekaj vidnejših trenutkov v času, ko je vodila festival v Banffu. "Zagotovo mednje sodi Banff Mountain Summit leta 2000, ko smo praznovali 25. obletnico festivala. Povabili smo več kot 30 najvidnejših alpinistov z vsega sveta. Tudi Silvo Karo je bil tam."

Spregovorila je tudi o izkušnji s Humarjem, ki ga je opisala kot izjemno zapleteno osebo: "Bil je inteligenten, odličen alpinist. Njegova javna podoba pa je bila v ostrem nasprotju z njegovo zasebno podobo. Njegovo kratko življenje je bilo resnično polno - seveda zaradi plezanja, ampak tudi zaradi odnosov z ljudmi po vsem svetu. Bil je karizmatična oseba z ogromno notranjo močjo ter, po mojem mnenju, tudi z velikimi notranjimi boji."

McDonaldva sedaj pripravlja tudi knjigo o Slovenskem alpinizmu: "Naslova še ni, osredotočala pa se bo na 'zlato obdobje' slovenskega alpinizma. Gre za veliko in zapleteno zgodbo, ki, menim, mora biti povedana kar največkrat in v kar največ jezikih."