Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

STENA - ROMAN O NEVIDNIH STENAH, KI LOČUJEJO NAŠA BIVANJA

Roman Stena, ki je v prevodu Amalije Maček izšel v zbirki svetovne sodobne proze Babilon, sledi zgodbi 40-letne pripovedovalke, ki se za konec tedna s sorodniki odpravi v hribe. Zjutraj se v gorski koči znajde sama in kmalu uvidi, da je ujeta v nevidno stekleno steno, skozi katero opazi, da so vsi drugi ljudje okameneli. Steklena stena postane hkrati njena zaščita in zapor, pripovedovalka pa se mora naučiti, kako preživeti v divjini. Vso dogajanje si, dokler še ima papir, tudi zapisuje, ne da bi vedela, ali bo njene zapise kadarkoli videlo človeško oko. Stena tako predstavlja zgodbo o ujetosti žensk v odnose, osamljenosti v zakonu, neuspelih poskusih pobega iz utesnjujočih spon in sobivanju z naravo v primeru globalne katastrofe.

Avstrijska pisateljica Marlen Haushofer se je rodila v Frauensteinu leta 1920. Študirala je nemško književnost in literaturo na univerzah v Gradcu in na Dunaju. Roman Stena je izšel leta 1963 in velja za njeno najpomembnejše delo, leta 2012 pa je avstrijski režiser Julian Pölsler po njem posnel tudi film.

NOČI V CIRKUSU - ZABAVNA MEŠANICA FANTAZIJE IN REALNOSTI

Roman Noči v cirkusu, ki med slovenske bralce prihaja v prevodu Maje Kraigher, tematizira zgodbo o skrivnostni cirkuški akrobatki in ameriškem novinarju, ki sumi, da je akrobatka sleparka. Da bi razkril njeno identiteto, se pridruži cirkusu na njihovi veliki turneji. Zgodba s fantazijskimi prvinami, v kateri ni nič tako, kot se zdi na prvi pogled, je časovno umeščena na prelom 19. in 20. stoletja, poleg nenavadnih oseb pa postreže tudi z množico mitov, legend, spominov in aluzij.

Literarni opus britanske književnice Angele Carter (1940-1992) poleg devetih romanov obsega še šest zbirk kratke proze, dve pesniški zbirki in več dramskih del. Noči v cirkusu so njen najbolj znan roman, ki so ga v Veliki Britaniji leta 2012 izbrali za najboljšega izmed vseh literarnih del, ki so kadarkoli prejela prestižno spominsko nagrado James Tait Black. Priljubljenost Noči v cirkusu skoraj tri desetletja po izidu še vedno narašča, leta 2006 pa je bil prirejen tudi za gledališče.

DUH FILADELFIJE - SOCIALNA PRAVIČNOST PROTI TOTALNEMU TRGU

Duh Filadelfije: Socialna pravičnost in totalni trg v prevodu Katarine Rotar prinaša poglobljeno analizo družbenoekonomskih razmer po drugi svetovni vojni. Knjiga se bere kot manifest, v katerem se avtor opredeli za ponovno obuditev duha Filadelfije - mednarodnega reda, ki bi temeljil na pravu in pravičnosti, ekonomskem sodelovanju med državami, izboljšanju razmer za delavce, gospodarskem napredku in socialni varnosti. Supiot na teh predpostavkah analizira svetovni ekonomski razvoj v nekaj desetletjih po vojni in pokaže, da se je ta izrodil v neoliberalizem, ki so se ga med drugim oprijele postkomunistične elite. Rešitev za težave je po Supiotu mogoče najti v odgovorih na temeljna družbena in politična vprašanje, njegovo delo pa spodbuja tudi k premisleku o starih vrednotah, kjer je imela socialna pravičnost veliko večji pomen in vlogo.

Alain Supiot (1949) je eden vodilnih francoskih pravnih filozofov in strokovnjakov za francosko in evropsko delovno pravo. Je profesor prava na univerzi v Nantesu in direktor postdiplomskega inštituta na isti univerzi, podpisuje pa se pod večje število knjig s področja delovnega prava.

STO FACA I ACA - ANEKDOTE IZ ZAODRJA ODDAJE V NEDELJO OB DVEH

Hrvaški televizijski voditelj Aleksander Stanković v svoji knjigi Sto faca i Aca opisuje dogajanje v zaodrju njegove priljubljene pogovorne oddaje V nedeljo ob dveh, ki jo pripravlja že več kot 13 let. Stanković je v delu zbral anekdote z nedeljskih srečanj s stotimi gosti, ki so se mu še posebej vtisnili v spomin. Tudi knjiga je, prav tako kot njegova oddaja, pisana v humornem tonu s kančkom provokativnosti. Delo je izšlo pri hrvaški založbi V.B.Z., ki ima svojo podružnico tudi v Ljubljani. Ta je bila ustanovljena leta 2002 z idejo, da slovenski sceni predstavi novejšo hrvaško literarno produkcijo.