Stečaj Nove revije: Še en alarm za slovensko kulturo

Je Novo revijo pokopal Slovenski zgodovinski atlas, ki ga je izdala leta 2011, ali financiranje dejavnosti Zbora za republiko, med njimi tudi letalske karte za takratnega ministra Dimitrija Rupla, so nekatera ugibanja, ki so se ob stečaju pojavila v medijih. Dejstvo pa je, da je bila po podatkih Dursa 25. januarja na seznamu podjetij, ki dolgujejo od 500.000 do milijon evrov davka.

Boris A. Novak, eden izmed soustanoviteljev ter glavnih in odgovornih urednikov v najbolj zaostrenem času njenega obstoja, po sloviti 57. številki, stečaj obžaluje. Je pa po njegovem mnenju jasno, in bo še dovolj časa za podrobnejše analize, da je delovala v zelo kontroverznih ekonomskih in političnih pogojih ter jih tudi soustvarjala.

Nova revija se je leta 1980, ko je 60 podpisnikov zahtevalo njeno ustanovitev, formirala kot združba zelo različnih ustvarjalcev, predvsem pisateljev in filozofov. Tudi v političnem smislu ob času nastanka in tudi mnogo pozneje ni šlo za monolitno skupino in je spoštovanje in kultiviranje medsebojnih razlik predstavljalo eno izmed kvalitet tedanjega delovanja in najbrž tudi enega izmed razlogov, zakaj je bila revija v svojem prvem obdobju tudi v družbenem smislu tako vplivna, je za STA dejal Novak.

Sam se je pozneje s kolegi z Nove revije razšel, pri čemer ni bil edini, k temu pa so botrovali tudi politični razlogi. Kot enega najpomembnejših izpostavlja vprašanje izbrisanih, za pravice katerih se je angažiral in nato po mnogih notranjih polemikah v redakciji izstopil iz uredništva.

Za glavno urednico založbe Studia Humanitatis Nedo Pagon stečaj ni nepričakovan, saj je bilo dalj časa zaznavati usihanje založniške dejavnosti Nove revije in revije same. Samo dejstvo pa jo žalosti in je alarmantno, saj po njenem mnenju kaže na to, da "navček zvoni marsikomu med založniki".

Kot je ocenila za STA, je bila Nova revija dokaz, da smo potrebovali in cenili odpiranje družbenega in refleksivnega prostora, ki ga je prinesla, ne samo z velikimi, zares prelomnimi in vplivnimi dejanji, ampak z dvajsetletno mišljenjsko in poetsko raznovrstno tvornostjo, ne da bi pokleknila pred zapovedanim komercializmom.

Posledica stečaja je po njenem mnenju dolgoročna, saj za razliko od "te ali one delavnice in manufakture in česa večjega, kar je v doglednem času in z 'državno' pomočjo mogoče 'prestrukturirati' ali 'dokapitalizirati' ali kako drugače bolj ali manj rokohitrsko pokrpati, in celo za razliko od naravne pustoši, ki bo terjala kakšno generacijo, da se bo spet lahko zrlo v gozd, v 'slovensko naravno bogastvo', bo v primeru pustoši in stečajev na področju kulture in umetnosti treba le upati, da bodo nekoč sploh še generacije, ki bodo poznale, potrebovale in cenile 'slovensko kulturno bogastvo'", je prepričana Pagonova. Slednje se namreč po njenem mnenju ne obnavlja samo od sebe.

Za A. Novaka sta stečaj Nove revije ter trenutni položaj slovenskega založništva in kulture nasploh tudi nedvomno znamenje, da kultura ni več ena izmed prioritet našega družbenega življenja. "Verjeli smo, da se je tudi samostojna država porodila iz duha kulture, predvsem iz duha poezije. Ukinjanje založb, ukinjanje literarnih revij, pa seveda tudi širše zelo nezavidljiva situacija, v kateri živi velik del slovenskih kulturnih ustvarjalcev, predvsem pa svobodnjaki, pa kaže na to, da ta naša nekdanja vera nima več utemeljenosti v sedanji družbeni stvarnosti in da je bila morda tudi takrat, ko smo tako verjeli, pravzaprav iluzija in fantazma," je še dejal za STA.

Založba Nova revija je bila ustanovljena leta 1990. Nastala je iz istoimenske revije, ki jo je junija 1980 spodbudilo šest slovenskih razumnikov in podprlo 60 podpisnikov v časopisu Delo. Prva številka revije je izšla maja 1982. Največji odmev je doživela slavna 57. številka januarja 1987 leta s Prispevki za slovenski nacionalni program.

Direktor založbe Tomaž Zalaznik novice o začetku stečajnega postopka zaenkrat še ne komentira.