Pri založbi Škuc Mozetičeva pesniška zbirka in več prevodnih del

V zbirki Lambda so izdali še pesniško zbirko Braneta Mozetiča Nedokončane skice neke revolucije, v zbirki Aleph Centra za slovensko književnost pa slikanico Spuščanje zmajev Lawrenca Schimela.

Romaneskni prvenec Alf nemškega pisatelja Vogla, ki med slovenske bralce prihaja v prevodu Tanje Petrič, velja za eno prvih del v nemški književnosti, ki istospolno usmerjena protagonista ne prikazuje kot dekadenta ali kriminalca. Dijaka Alf in Felix sta povsem običajna človeka, ki se zaljubita, vendar svoje razmerje skrivata.

Roman, v prvem delu pisan kot linearna zgodba, v drugem pa v obliki pisemske korespondence, sicer zaznamuje tragična zgodba, ki pa po po besedah Petričeve ni "težaška in melanholična" - ljubezen med protagonistoma je predstavljena pozitivno, veliko pa je tudi dialoškosti in situacijske komike. Vogel v delu poleg homoseksualne problematike sicer obravnava tudi kritiki družbe in religije, zato roman po mnenju Petričeve ni arhaičen, temveč odraža tudi današnjo resničnost.

Tudi madžarska pisateljica Galgoczijeva v delu Znotraj zakona, ki ga je prevedla Marjanca Mihelič, obravnava problematiko homoseksualnosti. V romanu se razgrne zgodba mlade Eve Szalanczky, nepopustljive novinarke, ki se zaplete v ljubezensko razmerje s poročeno sodelavko Livio. Protagonistko prav zaradi njenega neizprosnega značaja po nizu konfliktov izrinejo iz službe, tragično pa se konča tudi njeno razmerje z Livio. Dvakrat odrinjena se Eva odloči zbežati proti zahodu, kjer jo na meji ustrelijo.

Po kratkem romanu Znotraj zakona, portretu madžarske stvarnosti sredi petdesetih let minulega stoletja, je madžarski režiser Karoly Makk posnel film Drugi način, ki je leta 1982 v Cannesu prejel posebno nagrado filmskih kritikov.

Anonimni, a večkrat Oscarju Wildu pripisan roman Teleny ali druga plat medalje, ki ga je prevedel Andrej Zavrl, je hkrati erotični roman in kritika britanske družbe konec 19. stoletja. Delo po Zavrlovih besedah zaznamuje enostavna zgodba - mladi poslovnež Camille Des Grieux in pianist Rene Teleny na koncertu doživita nekakšen nadzemeljski stik. Med njima se razvije razmerje, vendar njuna ljubezen zaradi družbenih okoliščin ne more zaživeti, zato se pripoved konča tragično.

Stanje stvari norveškega avtorja Klippenvaga v prevodu Darka Čudna, ki tematizira istospolno razmerje med partnerjema, ki ju ločuje 20-letna starostna razlika, po besedah prevajalca zaznamuje zanimiva pripovedna tehnika. V delu se tako prepletata dve perspektivi, prvoosebna in perspektiva vsevednega pripovedovalca. Prav menjava perspektiv, skromna izrazila in prepletanje avtobiografskih prvin pa dajo romanu prav posebno dinamiko.

Francoski pisatelj de Ceccatty v delu Nevidni gost, ki ga je prevedel Branko Mozetič, prepleta zgodbi o ljubezni in času. Dobršen del romana je avtor posvetil sliki Tri dame iz družine Moscon slovenskega slikarja Jožefa Tominca, pri čemer se ne poigrava le s tremi na sliki upodobljenimi figurami, temveč posebno pozornost nameni nevidnemu moškemu, ki si ga je zamislil izven slike. Roman tematizira tudi razmerje med protagonistom in poročenim moškim, po Mozetičevem mnenju pa razgrinja tudi vprašanji svobode in zasebnosti.

De Ceccatty bo Nevidnega gosta junija predstavil ob Tominčevi sliki v Narodni galeriji.

Britanska pisateljica Wintersonova, ki je zaslovela s prvencem Pomaranče niso edini sad iz leta 1985, v romanu Zakaj bi bila srečna, če si lahko normalna? neprizanesljivo razgrinja svoje življenje s surovo krušno materjo, ki jo je silila postati misijonarka in jo zaradi lezbične zveze v najstniških letih podvrgla obredu izganjanja hudiča. V literarni avtobiografiji, ki jo je prevedla Suzana Tratnik, Wintersonova analizira tudi družinsko in socialno podlago lastne ustvarjalnosti.

Mozetič v svoji 14. pesniški zbirki Nedokončane skice neke revolucije poseben poudarek namenja času - njegova poezija je tako opremljena z letnicami in datumi. V pesniški zbirki avtor svojo osebno zgodovino prepleta z javnim in političnim dogajanjem v Sloveniji po osamosvojitvi, delo pa je zaznamovano tudi z občutkom krivde, da sam nekoč ni spregledal tega, kar se dogaja danes.

V zbirki Aleph Centra za slovensko književnost je izšla slikanica Spuščanje zmajev ameriškega avtorja Lawrenca Schimela v prevodu Braneta Mozetiča. Slikanica na temo aidsa je po Mozetičevih besedah napisana netendenciozno z enostavno strukturo in zgodbo, vsebuje pa tudi razdelek z informacijami o bolezni, namenjen staršem in vzgojiteljem.