V Narodni galeriji slike iz Vladne umetnostne zbirke

Slike so v galeriji razdelili v tri vsebinske sklope. Prvo povojno obdobje s socialno motiviko in s prizori graditve nove države zastopajo Ive Šubic, Slavko Pengov in Kosovo nadaljevanje že pred vojno začetega cikla zgodovinskih prizorov Slovenica. Intimizem 50. let minulega stoletja med drugim prikazujejo dela Maksima Sedeja, tihožitja Gojmirja Antona Kosa ter krajine Nikolaja Omerse in Marija Preglja. Zadnje predstavljeno obdobje pa pomeni odpiranje v abstrakcijo z deli Zorana Didka, Zlatka Price, Andreja Jemca, Ferda Mayerja in še nekaterih drugih umetnikov.

Narodna galerija je umetnine, ki jih je imel izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije v svojih prostorih, v prostorih komitejev, sekretariatov in drugih služb, v dar prevzela leta 1986. Do leta 2007 so zbirko, ki je zdaj raztresena na 26 lokacijah, uredili in vzpostavili režim varovanja.

Zbirka obsega 1360 umetnin, od tega 971 slik, 109 kipov in 280 del na papirju. Posamične umetnine je imela javnost že priložnost videti na občasnih razstavah, glavnina zbirke pa je ostala kot likovna oprema v vladnih in protokolarnih prostorih očem javnosti skrita.

Čeprav je govora o umetnostni "zbirki", pa umetnine nimajo narave zbirke. Zbrane so brez čvrstega osnovnega koncepta, poleg tega so zelo raznovrstne glede na čas nastanka, avtorstvo, ikonografijo, način pridobitve, slogovno usmeritev in kakovost, so ob razstavi zapisali v galeriji.

Začetki zbiranja umetnin za opremo vladnih uradov segajo še v čas Deželnega odbora za Kranjsko, nekaj umetnin izvira iz Federalnega zbirnega centra, po drugi svetovni vojni pa je odkupovanje umetnin prevzel Svet za prosveto in kulturo. Pozneje so bile dopolnitve prepuščene naključjem. Ker rdeče niti zbiralne politike ni mogoče potegniti, so se v galeriji odločili, da zbirko predstavijo na več razstavah. Že jeseni bo tako sledila nova razstava, na kateri bo predstavljen izbor najboljših kiparskih umetnin.