misliKnjižnica slepih in slabovidnih od junija na Kotnikovi
Ljubljana, 6. marca - Knjižnica slepih in slabovidnih bo predvidoma junija zaživela v novih prostorih na Kotnikovi ulici 32 v Ljubljani. Po večletnem iskanju primerne lokacije za knjižnico je Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) prostor ponudilo zasebno podjetje, s katerim bo sklenila petletno najemno pogodbo. Prostor v zvezi ocenjujejo kot optimalen.
Nova knjižnica bo skoraj 1700 članom omogočila večji prostor, kot so ga bili vajeni v dosedanji knjižnici Minke Skaberne z domicilom na Groharjevi, ki letos praznuje 96-letnico delovanja. Ta se sooča z veliko prostorsko stisko, saj nima prostora niti za vse svoje gradivo, če bi se hkrati znašlo v knjižnici, je na novinarski konferenci dejala koordinatorka izobraževanja, promocije in obveščanja na ZDDSSS Sanja Grobovšek.
Predsednik ZDSSS Tomaž Wraber je izpostavil izvrstno lokacijo, ki je le 250 korakov stran od avtobusne postaje. Mnenje o ustreznosti prostorov je podala Silva Novljan, ki je dejala, da je bilo v zdajšnji knjižnici le 34 odstotkov prostora primernega za dosedanji obseg dela. Nova lokacija je po njenih besedah navidezno dobra, težava pa je, da ni dobro vidna, ker je skrita v miren kotiček. Zato bodo potrebne številne oznake. Velikost knjižnice - 700 kvadratnih metrov - je primerna, več težav pa bo s funkcionalnostjo prostorov, je pojasnila. Ta bo po njenem mnenju predstavljala dodaten izziv knjižničarjem in arhitektom.
Naslednji korak bo izpeljava vseh postopkov za prenovo prostorov in intenzivna produkcija zvočnih knjig, je povedala Grobovškova. V ta namen so se že povezali z izobraževalnim središčem RTV Slovenija. Knjižnico bodo tudi kadrovsko obogatili. Trenutno je v sklopu projekta zaposlenih 17 ljudi, od tega osem slepih oziroma slabovidnih.
Knjižnico na Kotnikovi bodo odprli v sklopu 2,7 milijona evrov vrednega projekta, ki poteka že vse leto, sklenil pa se bo leta 2105. V okviru projekta, ki ga 85-odstotno financira evropski socialni sklad, ostalo pa ministrstvo za kulturo, poteka tudi izobraževalni program. Z njim želijo slepe in slabovidne opremiti z novimi znanji, poskrbeti za računalniško opismenjevanje in jih usposobiti za uporabo sodobnih tehnologij. Pripravljajo tudi izobraževanja za podjetnike, ki jim bodo predstavili možnosti zaposlovanja slepih in slabovidnih ter ugodnosti, ki jih bodo lahko delodajalci pri tem uveljavljali.
Projekt zajema tudi bogat kulturni program, med drugim so pripravili že tri literarno-pogovorne večere Znani Slovenci berejo slepim in slabovidnim. Tako sta v sredo slepim in slabovidnim v Kranju brala Konrad Pižorn in Jure Sešek, pred tem v Ljubljani Vlasta Nüssdorfer in Manca Košir, v Novem mestu pa Pavle Ravnohrib in Matjaž Berger. Pripravili so tudi literarni natečaj za osnovnošolce Beremo, da bi videli, na katerega so prejeli 198 prispevkov.
Ob novi knjižnici si obetajo tudi nove studie ter uvedbo novega formata zapisa DAISY. Ta zagotavlja drugačen, slepim prijaznejši zapis, ki omogoča strukturirano branje.