misliSlovenska kinoteka s tremi novimi knjižnimi izdajami
Ljubljana, 25. marca - V Slovenski kinoteki so danes predstavili tri nove izdaje - angleško izdajo zbornika Jesenske filmske šole 2012 Lubitsch Can't Wait: A Theoretical Examination, delo Francesca Casettija Oko 20. stoletja ter znanstveno razpravo Andreja Špraha Neuklonljivost vizije: politični dokumentarni film po drugi svetovni vojni.
Kot je v uvodu pojasnil Šprah, se je na štiridnevnem mednarodnem simpoziju filmske teorije leta 2012 zbral "cvetober teoretikov, za katere je Ernst Lubitsch ena ključnih prezrtih figur na filmskem zemljevidu".
Sourednica zbornika Ivana Novak je ob tem poudarila, da gre za precej odmeven projekt, saj je bil slovenski zbornik med drugim preveden že v nemščino, zanimanje zanj pa je tudi v Italiji in Franciji ter na Kitajskem.
Kot je še pojasnila, je prvi del knjige posvečen Lubitschevi "najljubši temi - ljubezni, spolnim razmerjem in seksualnosti", osrednji del se posveča njegovemu filmu Biti ali ne biti, zadnji del pa ponudi sintezo Slavoja Žižka. Knjigo sta ob Novakovi uredila še Mladen Dolar in Jela Krečič.
Oko 20. stoletja Francesca Casettija, ki sta ga v slovenščino prevedla Polona Mesec in Denis Valič, ki je prevedel uvodno in del prvega poglavja, je eno ključnih filmsko-teoretskih del novega tisočletja, je zapisano na platnici knjige.
Avtor se posveti soočenju med filmom in njegovim stoletjem, pri tem pa zasleduje preobrate v načinih, na katere je film določal filmske in gledalske subjekte, vzburjal čute in domišljijo, poglabljal pogled, posredoval med družbenimi realnostmi ter preizkušal lastna določila.
"Če govorim iz vidika, ki živi bolj na prelomu stoletja kot pa v 20. stoletju, je začetek filma že nekoliko oddaljen, a vendar gre za univerzalno in hkrati osebno izkušnjo," je dejala Mesečeva.
Tretje delo, ki so ga v kinoteki predstavili danes, Neuklonljivost vizije, pa obravnava politično dokumentarnost po drugi svetovni vojni, s posebnim poudarkom na šestdesetih in sedemdesetih letih, ki so bila čas najintenzivnejšega osvobodilnega boja s filmskimi sredstvi kot sestavnim delom revolucionarnih vrenj po vsem svetu.
Delo raziskuje sedem geostrateških žarišč, v katerih je odporniški dokumentarizem obdobja pustil najopaznejši pečat - kinematografijo Francije, Latinske Amerike, ZDA, Velike Britanije, Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije.
Kot je pojasnil avtor, gre za "neke vrste tretji del pogojne trilogije" o političnem filmu, ki jo uvajata deli Dokumentarnih film in oblast iz leta 1998, v katerem obravnava propagandni dokumentarec pred drugo svetovno vojno, ter Prizorišče odpora, v "katerem se levji delež posveča odporniškim praksam znotraj dokumentarnega filma v zadnjih 20 ali 25 letih".