Ob 85-letnici Kundere: otepa se naziva disident

S svojim stavom si je Kundera po Skrušnyjevih besedah nakopal zamere kolegov, ki so si z njim delili usodo, bodisi doma bodisi v tujini. "Vztrajno je poudarjal, da noče imeti nič skupnega s političnimi oznakami, da je edino, kar ga zanima, človekova usoda," je poudaril Skrušny.

Kundera piše liriko, polno čutnosti, drame, eseje, novele in romane. Z jedko ironijo je med drugim kritično obravnaval socialistično družbo ter se zavzemal za osebno in ustvarjalno svobodo. Med njegova glavna dela sodijo Šala, Življenje je drugje, Valček za slovo ter Neznosna lahkost bivanja.

Po besedah Jaroslava Skrušnyja, ki je prevajalec pisateljevih del v slovenščino in dober poznavalec njegovega opusa, ima Kundera precej zanimivo biografijo, tipično za srednjo in vzhodno Evropo druge polovice 20. stoletja.

"Rodil se je in pisateljsko dozorel na nekdanjem Češkoslovaškem. Kmalu po uveljavitvi je naletel na vse meje in omejitve totalitarnega režima. Z režimom je prišel v hud spor, po sovjetski okupacije Češkoslovaške leta 1968 so prepovedali vsa njegova dela, jih umaknili iz knjižnic in knjigarn. Kot pisatelj je moral doma utihniti, zato si je poiskal novo domovino - v Franciji," je pojasnil.

Nekaj časa je Kundera v Franciji pisal še v češčini, kasneje pa je prešel na francoščino: "Tako je pravzaprav dvojni izgnanec - iz domovine kakor tudi iz svojega jezika, ki vemo, je za pisatelja njegov svet, njegova prava domovina."

Glede pisanja v francoščini Skrušny meni, da so verjetno popokale nekatere vezi med domovino in pisateljem, a gre ob tem tudi za zavestno pisateljsko odločitev, da se naseli v drugem jeziku: "Da bi novi dom našel tudi za svojega duha."

Tudi v svojih delih je Kundera večkrat zapisal, da so romani iskanje novih eksistencialnih možnosti. "Nemara je ena od teh možnosti, avantura duha, tudi poskus poiskati prostor v drugem jeziku," pravi Skrušny.

Čeprav je Kunderi po besedah Skrušnyja to v veliki meri uspelo, osebno verjame, da je pisatelj večje literarne mojstrovine ustvaril v češčini.

Po prevajalčevih besedah se je Kundera v zavest bralstva zapisal kot primer pisatelja brezdomca, izgnanca, ki je na "nek način tudi simbolna figura človekove usode v tem delu sveta". Kundera uteleša to usodo, po drugi strani pa jo premišljuje tudi v literarnih delih.

Kundera se je rodil 1. aprila 1929 v Brnu. V mladosti se je pridružil komunistični partiji, a so ga kasneje zaradi reformističnih pogledov, ki jih je izražal med in po Praški pomladi, iz nje izključili ter mu onemogočili delovanje. Leta 1979 so mu oblasti odvzele tudi češkoslovaško državljanstvo.

Kundera, ki je bil večkrat v igri za Nobelovo nagrado za književnost, je že leta 1975 odšel v Francijo, kjer je delal kot gostujoči profesor na univerzi v Rennesu. Leta 1980 mu je Francija podelila tudi francosko državljanstvo.