Svet 1.4.2014 7:00

Češki pisatelj Milan Kundera danes praznuje 85 let

Pariz, 1. aprila - Svoj 85. rojstni dan danes praznuje češki pisatelj Milan Kundera, ki že več desetletij živi v Franciji. Velja za netipičnega disidenta, med drugim tudi zato, ker se je tega naziva ves čas otepal. V svojih literarnih delih je z jedko ironijo kritično obravnaval socialistično družbo ter se zavzemal za osebno in ustvarjalno svobodo.

Kundera se je rodil 1. aprila 1929 v Brnu. V mladosti se je pridružil komunistični partiji, a so ga pozneje zaradi reformističnih pogledov, ki jih je izražal med in po Praški pomladi, iz nje izključili ter mu onemogočili delovanje. Leta 1979 so mu oblasti odvzele tudi češkoslovaško državljanstvo.

S svojo držo si je nakopal zamere pisateljskih kolegov, ki so si z njim delili usodo. "Vztrajno je poudarjal, da noče imeti nič skupnega s političnimi oznakami, da je edino, kar ga zanima, človekova usoda," je povedal prevajalec pisateljevih del in dober poznavalec njegovega opusa Jaroslav Skrušny.

Leta 1975 je Kundera odšel v Francijo, kjer je delal kot gostujoči profesor na univerzi v Rennesu. Leta 1980 mu je Francija podelila tudi francosko državljanstvo.

Po besedah Skrušnyja ima Kundera precej zanimivo biografijo, tipično za srednjo in vzhodno Evropo druge polovice 20. stoletja. "Kot pisatelj je moral doma utihniti, zato si je poiskal novo domovino - v Franciji," je pojasnil.

Nekaj časa je Kundera v Franciji pisal še v češčini, kasneje pa je prešel na francoščino: "Tako je pravzaprav dvojni izgnanec - iz domovine kakor tudi iz svojega jezika, ki vemo, je za pisatelja njegov svet, njegova prava domovina," razmišlja Skrušny.

Kundera, ki je bil večkrat v igri za Nobelovo nagrado za književnost, piše liriko, polno čutnosti, drame, eseje, novele in romane. Med njegova glavna dela sodijo Šala, Življenje je drugje, Valček za slovo ter Neznosna lahkost bivanja.

Po prevajalčevih besedah se je Kundera v zavest bralstva zapisal kot primer pisatelja brezdomca, izgnanca, ki je na "nek način tudi simbolna figura človekove usode v tem delu sveta".