misliV Kostanjevici na Krki razstava podarjenih del Franceta Kralja
Kostanjevica na Krki, 4. aprila - V Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo lani podarjenih del vodilne osebnosti slovenskega ekspresionizma, slikarja, grafika, ilustratorja in kiparja Franceta Kralja. Donacija bo razstavljena do 29. maja in kasneje delno vključena v kostanjeviško stalno zbirko Kraljevih del.
Kustos Galerije Božidarja Jakca Goran Milovanović je za STA povedal, da jim je umetnikov sin Zlat Kralj lani podaril novih 50 likovnih del iz različnih Kraljevih ustvarjalnih obdobij - 30 slik, 20 reliefov in deset kipov, ki bodo omogočila dodaten vpogled v umetnikovo ustvarjalnost.
V kostanjeviški galeriji, kjer od leta 1983 predvsem z donacijami in nakupi dopolnjujejo Kraljevo stalno zbirko, skupaj z lansko donacijo hranijo 533 likovnih del navedenega umetnika.
France Kralj (1895-1960) je že v svojem nastopnem obdobju razburkal tedanjo umetniško vsakdanjost in ustaljene kanone, z ustvarjalno močjo pa utemeljil novo obdobje oziroma slovenski ekspresionizem.
Prepričan v svoj prav in kakovost svojega dela, ki je temeljilo na njegovem kredu in novem gibanju na likovnem področju zgodnjega 20. stoletja, je ne glede na vsa nasprotovanja z znanjem, sugestivno močjo in avtoriteto vztrajal in se v celoti posvetil umetniškemu ustvarjanju, so zapisali v kostanjeviški galeriji.
France Kralj se je leta 1895 rodil v Zagorici pri Dobrepolju, leta 1912 pa je končal šolanje na oddelku Strokovne šole za lesno in kameno kiparstvo Umetno-obrtne šole v Ljubljani. Leta 1919 je končal študij na kiparskem oddelku dunajske likovne akademije, slikarsko pa se je izpopolnjeval na praški akademiji.
Kralj sodi med najizvirnejše slovenske likovne ustvarjalce 20. stoletja, njegovo ime pa je bilo med letoma 1920 in 1923 sinonim slovenskega ekspresionizma v vseh likovnih zvrsteh.
Sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja je opustil filozofsko poglobljeno tematiko in se v oblikovno dovršenem slogu tako imenovane nove stvarnosti posvečal motiviki vsakdanjega življenja. Trideseta leta minulega stoletja oziroma svoje zrelo obdobje je zaznamoval s prepletom oblikovnega mojstrstva in izraznega kolorizma.
Bil je tudi umetnik, ki je v predvojnem nazadnjaškem in povojnem ideološkem ozračju vzdrževal modernistično kontinuiteto, z izbiro motivike pa se je boril proti takrat čedalje večji ideologizaciji umetniškega sporočila. Umrl je leta 1960.