Markus Bos za STA: Enotna položnica kolektivnih organizacij ima pozitivne učinke za vse udeležence

Sena je s sorodno nizozemsko organizacijo, ki uveljavlja avtorske pravice v glasbi, Bumo, leta 2007 ustanovila skupno podjetje SCAN, ki s skupnimi viri skrbi za uveljavljanje avtorskih in sorodnih pravic v glasbi.

Bos, ki Seno vodi od leta 2011, bo na okrogli mizi o prednostih enotne položnice v četrtek v Ljubljani podrobneje predstavil nizozemsko ureditev sistema enotne položnice kolektivnih organizacij.

Kako ste različne organizacije pripravili do sodelovanja?

Organizacija za avtorske pravice v glasbi Buma in organizacija za sorodne pravice Sena sta začeli sodelovati leta 2007, a je bila takrat raven sodelovanja relativno nizka. Ustanovili sta servisni center za avtorske in sorodne pravice SCAN.

Leta 2008 je nizozemski parlament sprejel resolucijo, da mora vse davke od avtorskih in sorodnih pravic pobirati ena organizacija z enim računom. Na Nizozemskem je 17 kolektivnih organizacij, a le štiri izdajajo licence v splošnem poslovnem prostoru. Odločitev parlamenta je leta 2009 sprožila pospešene postopke za povečanje sodelovanja. Organizacija za avtorske pravice na področju avdiovizualnega ustvarjanja Videma se je pridružila SCAN, da bi lažje izpolnili zahtevo po skupni položnici.

Kakšne so, poleg finančnih, prednosti skupnega pristopa?

Avtorske in sorodne pravice so izjemno občutljivo področje v poslovne svetu. S proaktivno ustanovitvijo skupnega podjetja, s katerim smo posameznim podjetjem ponudil eno položnico za avtorske in sorodne pravice, smo naleteli na precej kritik.

Uskladili smo strukturo plačilnih stopenj. V preteklosti je moralo podjetje Bumi plačati določeno vsoto na podlagi števila zaposlenih in Seni drugo vsoto na podlagi velikosti prostorov. Sedaj gre pri skoraj vseh primerih za en parameter. Lahko združimo sredstva, moči. Naše komunikacije potekajo usklajeno, preko ene platforme. Med drugim poskušamo ponujati dobre storitve s spletnim licenciranjem. Nenazadnje pa so naši stroški nižji, ker nimamo več presežnih stroškov. Kjer sta bila prej potrebna dva inšpektorja, je zdaj le eden.

Nakup glasbene licence za podjetje je naložba z visokim dobičkom. Z Bumo izvajamo raziskave, ki dokazujejo pozitivne učinke primerne glasbe v določenem poslovnem okolju. Zaradi glasbe stranke ostanejo dlje in se tudi vrnejo. Z glasbo se razvije prepoznavnost in priljubljenost znamke ter lojalnost. Glasba deluje!

Se zmanjševanje stroškov pozna tudi na plačilih, ki jih prejemajo avtorji?

Prihodki so se povišali, stroški skupnih aktivnosti pa so nižji, kot so bili, ko so bile te ločene. Prihodki so se povečali, ker smo združili naše podatkovne baze. Če je neko podjetje nekoč plačevalo Seni za 100 kvadratnih metrov ter Bumi za 200 kvadratnih metrov, v večini primerov sedaj na skupni položnici plačuje za 200 kvadratov. Podjetje, ki je imelo licenco Sene mora imeti tudi Bumino licenco, a v več primerih temu ni bilo tako. Ocenjujemo, da je harmonizacija prinesla dodaten zaslužek v vrednosti okoli deset milijonov evrov.

Je takšen pristop tudi bolj transparenten?

Transparentnost je ključna pri vsem, kar počnemo. Vse naše tarife so javne in se jih lahko primerja z Buminimi. Poleg tega je treba uporabnikom glasbe pojasniti, za kaj plačujejo. Imetnikom pravic moramo nujno pojasniti, kako se izračunajo njihova plačila. Razlika med zbranimi sredstvi in plačili gre za delovanje Sene in stroške za socialne in kulturne sklade. Naše letno poročilo, ki je objavljeno na spletni strani, omogoča podroben vpogled v vse podatke. Ves čas se trudimo povečati prihodke in zmanjšati stroške.

Ste imeli na začetku težave, da ste k sodelovanju privabili druge organizacije?

Kot sem že dejal, so bili na začetku vsi precej defenzivni. Pričakovali smo, da bomo v nekaj prisiljeni. A se je v letu 2010 postopek pospešil. Trenutno je to večinoma sodelovanje med Bumo in Seno, a pričakujemo, da bomo v bližnji prihodnosti lahko povečali število sodelujočih. Seveda je nasprotovanje obstajalo tudi znotraj Sene in Bume, saj smo do neke mere konkurenca. Buma obstaja dlje in pokriva širše področje licenciranja. Pomembno je, da smo SCAN ustanovili na enaki podlagi. Delamo z različnimi sistemi in vsak za svojega misli, da je boljši. To so ovire, na katere naleti vsakdo, ki se loti združevanja poslovanja. Vsekakor niso bili vsi zadovoljni, da se je njihova pogodba o zaposlitvi prenesla s Sene ali Bume na SCAN. Potrebnih bo kar nekaj let, da ta občutek izzveni.

Bi takšen pristop priporočili tudi za Slovenijo?

Ne morem govoriti o tem, ali bo takšen model v Sloveniji uspel ali ne. Lahko rečem le, da obstajajo očitne prednosti, ki jih prinaša sodelovanje, a, kot pravijo, "it takes two to tango".