Tratnikova in Weissova pišeta scenarij za film Ime mi je Damjan

"Kakšen lik je spremenjen, pomlajen, vstavljen", je pojasnila Tratnikova, ki se je prve različice scenarija lotila že pred desetimi leti. Zadnja različica tako po njenih besedah ni več adaptacija romana, saj so uporabljeni le še njegovi motivi. Scenarij ustvarjalki razvijata v okviru mednarodnega programa Scripteast, ki se bo sklenil maja v Cannesu.

Po besedah Tratnikove bo film t.i. dramedy oziroma komična drama, namenjena širšemu občinstvu in ne le mlajšim. Kot meni, ima tak potencial že sam roman. Film se bo precej razlikoval od monodrame iz leta 2002, v kateri Damjan, ki ga upodablja igralka Neva Jana Flajs, pripoveduje svojo zgodbo terapevtski skupini oziroma gledalcem. Ta rešitev gledališkega režiserja Alena Jelena se je po besedah Tratnikove odlično obnesla za oder, v filmu pa so se odločili za drugačen pristop. Damjan namreč ne bo pripovedoval zgodbe retrospektivno in ne v subjektivnem pogledu, pač pa se bo odvijala neposredno pred gledalčevimi očmi.

Na vprašanje, kako je prišlo do sodelovanja z Weissovo, je Tratnikova odvrnila, da ji je že od nekdaj všeč njena poetika, zanimive pa se ji zdijo tudi teme, ki jih obdeluje. "Posnela je prvi slovenski film z lezbično tematiko Varuh meje, lotila se je usode posameznika v černobilski katastrofi v dokumentarcu Fant, pobratim smrti, pred kratkim pa je ovekovečila usode ukradenih slovenskih otrok med 2. svetovno vojno v filmu Banditenkinder," je naštela Tratnikova. Po njenih besedah ima Weissova kot režiserka "pogum in velik interes, da se loteva tako odrinjenih kakor manj znanih tem in tudi zanjo je posneti film o transspolnem fantu Damjanu velik izziv".

Sredstva za film, ki nastaja v producentski hiši Vertigo Emotionfilm, bodo poskušali pridobiti tudi na razpisih, je še povedala Tratnikova, ki ji je Mladinska knjiga nedavno ponatisnila roman Ime mi je Damjan. Ta je prvič izšel leta 2001 pri založbi Škuc v zbirki Lambda.

V romanu Tratnikova odkrito piše o svetu drugačnežev na družbenem robu. V središču zgodbe je razlomljen svet odraščajočega 19-letnika, ki svojo avtonomijo vzpostavlja na skrajen, brezkompromisen in hkrati zelo samoten način, med drugim tudi skozi odpoved svojemu imenu in pripisani ženski družbenospolni identiteti.

Damjanovo izgubljenost na križišču spolnih identitet in usmerjenosti odslikava tudi monodrama, ki ga predstavi kot upornika, ki mu nikoli ne zmanjka razlogov, kot so starši ga ne razumejo, šola mu ne diši, prijatelji ga lomijo, punce so svojeglave, "zato ni čudno, da Damjan rad žurira, pozabi na probleme in kaj popije. In takrat se ga ne sme dražiti, ker znori", piše na spletni strani Tratnikove.