Intervju 30.4.2014 12:15

Janoš Kern za STA: Delo v kulturi je poslanstvo, zato je vredno vztrajati

pogovarjala se je Ksenija Brišar

Ljubljana, 30. aprila - V ustanovi Imago Sloveniae - Podoba Slovenije, ki že četrt stoletja skrbi, da je kakovostna glasbena umetnost dostopna širšemu občinstvu, se pospešeno pripravljajo na novo poletno sezono, čeprav so časi vse prej kot rožnati. A delo v kulturi je poslanstvo, zato je vredno vztrajati, je v pogovoru za STA poudaril direktor ustanove Janoš Kern.

Ljubljana. Direktor ustanove Imago Sloveniae - Podobe Slovenije Janoš Kern. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Direktor ustanove Imago Sloveniae - Podobe Slovenije Janoš Kern.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Direktor ustanove Imago Sloveniae - Podobe Slovenije Janoš Kern. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Direktor ustanove Imago Sloveniae - Podobe Slovenije Janoš Kern.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Direktor ustanove Imago Sloveniae - Podobe Slovenije Janoš Kern. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Direktor ustanove Imago Sloveniae - Podobe Slovenije Janoš Kern.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Direktor ustanove Imago Sloveniae - Podobe Slovenije Janoš Kern. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Direktor ustanove Imago Sloveniae - Podobe Slovenije Janoš Kern.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Direktor ustanove Imago Sloveniae - Podobe Slovenije Janoš Kern. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
Direktor ustanove Imago Sloveniae - Podobe Slovenije Janoš Kern.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ustanova je v 25 letih organizirala več kot 2000 koncertov klasične, jazz in etno glasbe z več kot 10.000 nastopajočimi ter zabeležila milijon obiskovalcev. Na vso državo je prenesla zamisel ljubljanskega Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra in njegovega ustanovitelja Primoža Lorenza, ki je koncertne prireditve povezal z arhitekturno dediščino. Obenem je manjše kraje obogatila s kakovostno glasbeno ponudbo.

V okviru projekta poteka več festivalov in koncertnih ciklov. Nedavno je kot del mednarodnega cikla Mladi talenti v Ljubljani in Mariboru nastopil Collegium Musicum z Nizozemske. Večina Imagovih koncertov po Sloveniji in tujini se sicer zvrsti v poletnem času.

Kdaj se bodo začele letošnje prireditve projekta Imago Sloveniae - Podoba Slovenije in kaj bi izpostavili?

Letošnjo poletno sezono projekta Imago Sloveniae - Podoba Slovenije začenjamo 17. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani s tradicionalnim otvoritvenim koncertom, ki ga pripravljamo z SNG Opera in balet Ljubljana. Koncert slovenske in italijanske operne glasbe, ki smo ga poimenovali Prepletanja, bo posvečen tudi 40. obletnici umetniškega delovanja maestra Igorja Švare. Ponovitev koncerta bo 21. junija v Portorožu.

Izpostavili bi tudi zanimiv projekt ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne z Vokalno akademijo Ljubljana, italijanskim zborom Coro filarmonico Trentino in delom orkestra Slovenske filharmonije, ki nastaja pod umetniškim vodstvom dirigenta Stojana Kureta.

Od komornih zasedb bi omenili češki Trio Smetana, dobitnika številnih prestižnih priznanj, med njimi tudi nagrade za komorno glasbo BBC Music Magazine in Diapason D'Or. Zanimiva bo tudi nova zasedba treh sopranov z imenom Casta Diva, ki jo sestavljajo tri izvrstne slovenske sopranistke Martina Burger, Urška Arlič Gololičič in Gordana Hleb Fiori.

Na področju jazz glasbe bosta nedvomno presežek koncerta kvarteta enega vodilnih svetovnih saksofonistov iz ZDA Jean Toussaint Four in japonske zasedbe Yasuto Ohara Super Jazz Trio.

Katere slovenske kraje bo projekt zajel?

Tudi letos bo Imago Sloveniae zajel vse dele Slovenije, vendar bomo prisiljeni zaradi finančnih omejitev obseg projekta nekoliko zmanjšati. Trenutno ravno potekajo zaključna usklajevanja letošnje sezone. Dogovorjeno je že za koncerte na Bledu, v Dobrni, Kranjski gori, Ljubljani, Mariboru, Metliki, Novi Gorici, Piranu, Ribnici, Škofji Loki, Velenju, Vipavi. Delovanje širimo tudi v zamejstvo, v kraje, kjer živi slovenska narodna manjšina na Madžarskem, v Avstriji in Italiji.

Na kolikšen znesek so prireditve ocenjene in ali bodo, tako kot v preteklosti, tudi tokrat praviloma brezplačne?

Prireditve bodo tudi letos za obiskovalce brezplačne in tako dostopne najširši javnosti, kar je izjemno pomembno za popularizacijo resnih glasbenih vsebin, za kulturno osveščanje, kulturno vzgojo in ustvarjanje kulturnih potreb.

Končni obseg in vrednost letošnjih projektov še nista znana, saj smo še vedno v fazi pridobivanja pokroviteljev. Glede na veliko število koncertov in sodelujočih umetnikov pa vrednost ne more biti majhna. Za primer: lani smo izvedli 105 koncertov, na katerih se je zvrstilo 760 glasbenikov iz 20 držav.

Doslej niste bili deležni večje podpore države oziroma ministrstva za svoje delovanje. Kako je bilo letos?

Projekt Imago Sloveniae je bil kljub evidentnim rezultatom in 26-letni tradiciji vedno nerazumljivo slabo podprt s strani ministrstva za kulturo. Ustanovitelj Primož Lorenz je v intervjuju za Mladino leta 2002 izjavil: "Vseskozi so vse generacije oblasti pazile, da so mi dali sto tolarjev, nikakor ne dvesto. Če bi mi jih dali dvesto, bi že lahko naredil kaj več in ogrožal sistem. Na to še danes pazijo." Na žalost se zgodovina ponavlja. Na letošnjem razpisu smo dobili samo 16.000 evrov, kar predstavlja manj kot pet odstotkov celotne vrednosti projekta. V praksi to pomeni bistveno manj koncertov mladih nadarjenih slovenskih glasbenikov, manj gostovanj v tujini, manj koncertov v manjših krajih po Sloveniji.

Kako pa je s pridobivanjem sponzorskih sredstev? Domnevam, da imate, tako kot drugi organizatorji, tudi vi pri tem težave. Gotovo veste, da je Festival Ljubljana zaradi tega odpovedal dva velika dogodka...

Potrebno je poudariti, da se projekt Imago Sloveniae vsa leta financira predvsem s sponzorji in donatorji, tako da nas je gospodarska kriza še bolj prizadela in je v zadnjih letih res težko. Smo pa veliki entuziasti in očitno tudi optimisti, da vztrajamo. Tudi mi bomo morali svoje delovanje omejiti v okviru finančnih možnosti.

Je po vseh teh letih, odkar obstaja projekt, mogoče oceniti, kakšni so njegovi pozitivni učinki? Kako "zvesti" so mu prebivalci drugih slovenskih krajev, zunaj Ljubljane, in kakšno sled pušča v slovenskem turizmu?

Malinovski je zapisal, da stalna kulturna iniciativa ustvarja kulturne potrebe. Projekt Imago Sloveniae s svojim delovanjem potrjuje to tezo. Naši koncerti so povsod zelo dobro obiskani, v lanskem letu se jih je udeležilo več kot 80.000 obiskovalcev, med njimi je bil velik delež tujcev. Prave učinke tako v kulturi kot v kulturnem turizmu prinašajo samo projekti z dolgoletno tradicijo in z jasno razvojno strategijo.

Imago Sloveniae je bil že v samem začetku kompleksno zasnovan projekt, ki je, kot je zapisal Bogomir Kovač, slovensko kulturno ponudbo oplemenitil s koncerti, vezanimi na prostor ali ambient kulturne dediščine, in izkazalo se je, da je prav oživitev objektov kulturne dediščine z visoko kvalitetnimi prireditvami izjemen pospeševalec vsesplošnega gospodarskega, turističnega in kulturnega razvoja krajev in tudi regij.

V zadnjih letih ugotavljamo, da se kriza še posebej pozna v manjših občinah in krajih. Posledica tega je padanje kakovosti kulturne ponudbe, zato bi še posebej potrebovali več javnih sredstev za svoje delovanje.

Se v teh kriznih časih s tem, lahko bi rekli, zanesenjaškim projektom sploh še splača vztrajati? Koliko vam, glede na to, da država nima veliko posluha za vas, pri tem gredo na roko sami izvajalci kar se tiče njihovih honorarjev?

Delo v kulturi je poslanstvo, zato je vredno vztrajati. Se pa finančno ne izplača. Projekta Imago Sloveniae ne bi bilo brez velike podpore in razumevanja izvajalcev, ki se vsako leto zvrstijo na naših koncertih, ter dela številnih prostovoljcev.