misliV Bežigrajki 1 fotografije Božidarja Dolenca
Ljubljana, 5. maja - V Bežigrajski galeriji 1 bodo v sredo odprli spominsko razstavo fotografij Božidarja Dolenca Avtoportreti 1976-2004, ki predstavljajo fotografovo spremljanje lastne podobe. Poigravanje z lastnim objektom, v katerem se fotografija v trenutku osame pretvori v mirujočo zrcalno podobo, kaže na avtorjevo stisko in samoto, je zapisal kustos Miloš Bašin.
Fotografije leta 2008 preminulega Božidarja Dolenca ne vsebujejo samo trenutka, ki naj bi bil značilen za fotografijo nasploh. Zato je, kot je zapisal Bašin, odkril novo fotografijo. V njej je podaljšal čas dogajanja običajne fotografije. Zato so te fotografije dolgi filmski kadri in hkrati množica fotografij, čeprav včasih vidimo samo eno. To velja za fotografije, ki kažejo videz premika čez celo površino. Učinek daljšega časa dogajanja je dosegel z ogledali, ki odbijajo obraz v sosednja ogledala. Vsako ogledalo je tako svoj kader in svoja fotografija.
Razstava je zato svojevrsten film, sestavljen iz kadrov fotografovih obrazov, je zapisal Bašin in poudaril, da je vse na razstavi del njegovega življenja. "V fotografijah je želel pogledati tudi sebi v obraz. Videti sebe, kot ga vidijo drugi. Zato so njegove ekspozicije podaljšane v fotografsko neskončnost."
Najstarejša Dolenčeva avtoportreta prikazujeta avtorja en face in iz profila. Istega leta je nastal tudi celopostavni avtoportret. Klasične pozicije in motivi simbolično zaznamujejo začetek razstave v Bežigrajski galeriji 1 in obenem začetek Dolenčevega fotografskega ustvarjanja. Omenjena profila napovedujeta tudi bistvena in značilna kontrastna razmerja med zelo svetlimi in temnimi, skoraj črnimi, površinami na njegovih fotografijah. Edine barvne fotografije, ki so bile ustvarjene leta 1998, zaključujejo razstavo.
Božidar Dolenc (1950-2008) je bil po poklicu kemijski tehnik. S fotografijo se je začel ukvarjati leta 1978. Od leta 1984 je bil svobodni umetnik. Svoje delo je predstavil na več kot 30 samostojnih razstavah, poleg tega je sodeloval na več kot 100 skupinskih postavitvah. Bil je član Foto-kino kluba LEK in Fotogrupe ŠOLT, od leta 1984 tudi član Društva oblikovalcev Slovenije. Bil je eden od pobudnikov za nastanek fotografske revije Fotografija in nekaj let njen glavni urednik.