Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

SILOS - ROMAN, KI JE NAJPREJ ZASLOVEL KOT E-KNJIGA

Roman Silos (v izvirniku Wool) je Hugh Howey najprej objavil v elektronski obliki. Po odličnem odzivu bralcev se je odločil še za tiskano izdajo. Zgodba je namreč dvignila veliko prahu in zasvojila bralce, pa tudi Hollywood, saj so filmske pravice že odkupljene. Kmalu so prodali več kot milijon izvodov, knjiga pa je začela tudi pohod po Evropi. Avtor je delu dodal še nadaljevanja; tako v romanu Shift popisuje predzgodbo Silosa, v romanu Dust pa se je razpisal o tem, kar se je zgodilo potem. Silos, ki velja za prvo knjigo trilogije, kljub temu deluje kot zaključena pripoved. Za slovenske bralce je delo prevedel Uroš Kalčič.

Hugh Howey (1975) je osem let svojega življenja preživel kot skiper na jadrnicah slavnih in bogatih. Nedavno je morske pustolovščine zamenjal s knjižnimi. Živi v mestecu Jupiter na Floridi.

SEM PUNK ČAROVNICA, DEBELA LEZBIJKA IN NE MARAM VAMPOV - MLADINSKI ROMAN O ISKANJU IDENTITETE IN O ŠIRŠIH DRUŽBENIH VPRAŠANJIH

V ospredju prvega mladinskega romana Vladimirja p. Štefaneca je najstnica Daša, ki odrašča v svetu plitvih kulturnih vzorcev, velikih socialnih razlik, poneumljanja potrošniško naravnane družbe, licemerstva, oportunizma in zgolj načelnih enakopravnosti in dopuščanja drugačnosti, ki v resnici temeljita prav na izločevanju in nasilju nad drugačnimi. Vse to v njej poraja odpor, zato se je prisiljena soočiti z lastnimi mejami ter poiskati alternative. Slednje pa je v družbi, kjer je tudi uporništvo že naprodaj, zelo težko. Samozavest ji vlije odkritje glasbene skupine, s katero se poistoveti. V pripoved se vpleta še odnos med Dašo in očetom, ki je prav tako v najstniških letih imel podobne uporniške ideje. Besedilo tako razkriva nekatere stalnice v družbeni realnosti ter spodbudi razmislek o dilemah nekdanjih upornikov, ki postanejo starši uporniških mladostnikov.

Pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec (1964) je diplomiral iz filozofije in umetnostne zgodovine. Doslej je objavil osem leposlovnih knjig, večinoma romanov, trije - Viktor jelen, sanjač (2002), Republika jutranje rose (2006) in Odličen dan za atentat (2010) - so bili nominirani za kresnika. Je tudi avtor številnih besedil predvsem s področij svetovne književnosti, likovne umetnosti in fotografije.

NOTE BREZ POMOTE -

Note brez pomote ponujajo izčrpen vpogled v zgodovino slovenskega zborovskega petja in skozi pregled umeščenosti pevskih zborov v šolski sistem obravnavajo njegovo kompleksno vlogo pri razvoju osebne, kulturne in nacionalne identitete. Avtorica v delu med drugim predstavi lik zborovodje in poda izčrpna izhodišča za oblikovanje kakovostnih pevskih vaj in izbiro zborovskega repertoarja. Te dejavnike zborovskega dela nadgrajuje s poglavjem glasbenega opismenjevanja, kjer kritično opredeli njegovo umeščenost v učne načrte za glasbeno vzgojo in za osnovnošolske pevske zbore. V delu izpostavlja tudi problematiko strokovne usposobljenosti razrednih učiteljev za kakovostno glasbenopedagoško delo. Ugotavlja, da imajo učitelji pogosto težave pri glasbenem poučevanju, saj nimajo ustreznih znanj.

Neža Hribar, ki je diplomirala na Pedagoški fakulteti, od leta 2009 študira na sakralnem oddelku Akademije za glasbo. Ima vrsto izkušenj z vodenjem otroških pevskih zborov in mladinskih vokalnih skupin.

META, OČESNA ZDRAVNICA - SLIKANICA, KI NAJMLAJŠIM PREDSTAVLJA DELO OKULISTA

Zgodba slikanice Mance Tekavčič Pompe, očesne zdravnice, zaposlene na očesni kliniki v ljubljanskem kliničnem centru, in bolivijske ilustratorke Ines Fernandez de Cordova, se vrti okrog gozdnih živali. Te se, tako kot vsako pomlad, pripravljajo na obisk očesne zdravnice. To je tiste vrste zdravnica, ki preveri, kako dobro vidijo, ali so njihove oči zdrave in ali kdo potrebuje očala. In kar je najpomembnejše pri njej - ni injekcij. Še najbolj zoprna reč so nadležne kapljice, ki pa tudi niso tako strašne, da pogumne živali ne bi vsako leto znova stale pred veliko hrastovo duplino, v kateri je nekaj dni vsako pomlad ordinira prijazna zdravnica Meta.