Umetniški vodja skupine France Marolt Tomaž Simetinger za STA: Maroltovci premikamo meje

Maroltovci na letnih koncertih vedno pokažete nekaj novega...

V Akademski folklorni skupini France Marolt delamo tako na novem programu kot na drugačnih pristopih. Smo edina folklorna skupina na Slovenskem, ki vsako leto naredi povsem nov program in ne reciklira starega. Ob tem imamo seveda tudi železen repertoar, s katerim ves čas nastopamo.

Kdaj začnete snovati program za letni koncert?

Sam se začnem z njim ukvarjati že julija, tako da je do septembra v grobem zasnovan. Nato sledijo dogovarjanja in usklajevanja v fundusu ter z orkestri. Potem je potrebno narediti finančno konstrukcijo, pa pripraviti priredbe, partiture, orkester. Decembra se začnejo z njim ukvarjati plesalci.

Navdih za letošnji letni koncert, ki ste ga naslovili Prinašalci, ste našli v obrednih obhodih kolednikov. Kako je prišlo do tega?

Kot etnolog in kulturni antropolog se posvečam zgodovini plesa na Slovenskem. Med raziskovanjem se mi včasih začnejo znotraj etnoloških podatkov risati posamezni vzorci in kar naenkrat se pokaže, da je dovolj materiala za koncert in ne le za posamične točke. Tako je bilo tudi letos.

Je pa koledovanje na nek način paradoksalna zadeva. Odnos cerkve do plesa je bil v preteklosti izrazito negativen, po drugi strani pa imamo vrsto podatkov s koledovanj, ki so bila bolj ali manj cerkveno obredje, ki pa so bila obenem povezana s plesom. Pri pripravi letnega koncerta seveda odigra pomembno tudi odrska obdelava, saj mora biti koncert dovolj zanimiv in gledljiv.

Koledništvo je poznano po vsem slovenskem etničnem ozemlju. Koledniki so v preteklosti skoraj vse leto hodili naokoli, največ pa je bilo tega v zimskem času. Podatkov o tem je na razpolago ponekod več in drugje manj.

V Podjuni sem denimo naletel na zapis o velikonočnem kresovanju, na katerem so proti jutru prižgali bakle in hodili z njimi naokoli. Poleg tega so plesali, vse skupaj pa naj bi prinašalo dobro letino, zdravje, srečo in blagoslov. Tu gre za precej netipično koledovanje. Po drugi strani so bila svečniška koledovanja zelo razširjena v Savinjski dolini, imamo pa tudi primere, da so koledovale ženske. A to je bilo zelo redko, saj je bilo koledovanje moška domena.

Te elemente sem zbral in jih povezal v program, ki je nadregionalen. Ustvaril sem kolaž, ki izvira iz izročila, ki pa mora biti prilagojen današnjemu gledalcu in seveda vsebovati neko sporočilnost.

Ljudski ples pogosto dojemamo kot neposreden prenos ali prepis nekega plesa in običaja iz preteklosti, vaši letni koncerti pa so več od tega...

Tukaj ste se dotaknili vprašanja, ki bo v prihodnosti še trd oreh. V etnologiji je namreč prisotna vrsta dilem, kako poustvarjati gradivo iz preteklosti. Sam menim, da se ni potrebno, kakor se je trdilo v preteklosti, čisto natančno držati zapisov. Do določene mere se je seveda treba, vendar se je potrebno zavedati, da naše poglede na preteklost konstruiramo sproti in s tem že nehote posegamo v gradivo.

Če so v preteklosti plesali zase ter šege in navade doživljali po svoje, danes doživljanja tistih ljudi ne moremo podoživeti. Skozi elemente, ki jih vzamemo iz preteklosti, moramo narediti predstavo, ki je blizu sodobnemu človeku, da jo bo ta lahko ponotranjil. Mene pravzaprav niti ne zanima natančno, kako so plesali. Bolj me zanima ozadje, kaj se je poleg plesa še dogajalo. Zanima me tudi, kaj občutijo gledalci med našo predstavo.

Ko element iz preteklosti preneseš v sedanjost, ga postavljaš v kroge in diagonale, ta ples ni več enak plesu, kakršen je bil v preteklosti. Plesišče je bilo včasih majhno, ljudje so na njem marsikaj počeli, improvizirali, na odru pa tega ni mogoče narediti. Seveda lahko plesalce poskusiš naučiti nekih improvizacij, vendar je to težko. To niso več isti ljudje, ponotranjili so drugačne gibalne kode in to je ključnega pomena.

Poleg tega je drugače, če se plesa naučiš in ga treniraš določeno število ur na teden, ali pa če ga ponotranjiš skozi socializacijo. To sta dva zelo različna procesa, dva ločena svetova, med katerima delujem kot mediator.

In ker se zavedam razlik med njima, si lahko več privoščim. Prav zato je skupina France Marolt ključna, je tista, ki uvaja nove pristope v poustvarjanju. Kot edini v Sloveniji smo v zadnjih letih tudi začeli dobivati kritike, ki nam priznavajo, da smo naredili velike korake in v določenih segmentih celo prehiteli samo znanost.

Pri vaših nastopih imajo pomembno vlogo kostumi. Kako ste za njih poskrbeli za letošnji letni koncert?

Ker smo letos ostali brez programskih sredstev ministrstva za kulturo, si nismo mogli privoščiti novih. Njihova izdelava je namreč izjemno draga, morajo pa biti dobro narejeni, če hočemo, da učinkujejo na odru. Se pa na srečo lahko pohvalimo z največjim fundusom folklornih kostumov na Slovenskem. Zato smo si letos pomagali tako, da smo najprej pogledali, kaj imamo, in del potrebnih kostumov poiskali znotraj fundusa, posamezne oblačilne kose pa smo si izposodili od drugih skupin. Tako smo ustvarili podobe, drugačne od tistih, ki jih občinstvo že pozna.

Kostumi so dragocenost, pravila nošenja so izjemno stroga...

To drži. Pravila obnašanja v kostumih so pri nas izjemno stroga. Plesalci v kostumih ne smejo ne jesti in ne piti, ne smejo kaditi. V njih ni sedenja, saj se pomečkajo, oziroma je možno sesti le na poseben način. Tudi hoje po stopnicah v kostumih se je potrebno naučiti, saj ta v širokih krilih ni enostavna. Poleg tega ni dovoljeno odlagati posameznih kosov. Enako stroga pravila veljajo glede pričesk in ličenja. Plesalci morajo tudi sneti ves nakit, očala niso dovoljena. Učinkovati mora celoten videz.

Vaši letni koncerti so vedno izjemno dobro obiskani, za letošnjega imate napovedano tudi že ponovitev...

Marolt je neke vrste blagovna znamka. Ljudje radi pridejo na naše letne koncerte, saj vedo, da bodo vedno znova videli nekaj novega. Tudi letošnji je že bolj ali manj razprodan, zato smo se odločili za ponovitev. Ta bo 18. maja v Kulturnem domu v Črnučah.

Na Slovenskem delujejo številne folklorne skupine, a seveda na drugačnem nivoju kot skupina France Marolt...

Vedno se je potrebno vprašati, kaj želimo. Pri nas je ljubiteljska kultura izjemno širok pojav. Imamo mrežo 5000 društev, v ljubiteljski kulturi sodeluje 100.000 ljudi. To je največja kulturna inštitucija, žal pa ima država do nje mačehovski odnos. Seveda pa so funkcije teh društev različne. Pri enih gre za čisto sociološke vidike, denimo društva za tretje življenjsko obdobje, ki jih je potrebno spodbujati, saj pomenijo kakovostno preživljanje prostega časa.

Bi pa opozoril, da nimamo zavedanja, da je celotno dejavnost potrebno razvijati, kar na področju folklore počne ravno Marolt. Da obstajajo neki reprezentativni oziroma vrhunski predstavniki posameznih dejavnosti, ki lahko konkurirajo v mednarodnem prostoru. Marolt je skupina, ki se lahko postavi ob bok denimo hrvaškemu Ladu, ki je profesionalni ansambel, ali pa srbskemu Kolu in makedonskemu Tancu.

Skupina je bila pred 66. leti ustanovljena z namenom, da se profesionalizira, kar pa država do danes ni storila. Ne glede na to, pa je France Marolt vrhunska skupina, ki ohranja primat na Slovenskem.

Ustanovitelj skupine France Marolt je leta 1948 začel s tremi plesnimi pari. Koliko članov šteje skupina danes?

Trenutno smo v fazi prestrukturiranja, saj je prišlo do menjave generacij. Sedaj bi nas lahko našteli okoli 80, vendar še ne nastopajo vsi. Imamo več skupin in brucovska še ne nastopa. Po prvi avdiciji morajo plesalci najprej eno leto delati, nato sledi druga avdicija in šele nato lahko stopijo na oder.

Kot ste že omenili, ste letos ostali brez programskih sredstev ministrstva za kulturo, niste pa edini. Brez njih je ostal denimo tudi APZ Tone Tomšič in še kdo. Kako boste "zvozili" letošnje leto?

Ministrstvo je letos odreklo sredstva vsem že uveljavljenim oblikam kulturnega udejstvovanja. Sam menim, da je to krivično, saj te, četudi delujejo že toliko let, nisi zastarele in preživete. Kar se financiranja tiče, zaenkrat nismo rešili nič. Na ministrstvu se še dogovarjamo, ali bi se dalo še kaj storiti.

Ker pa se zavedamo, da je na kocki obstoj društva, smo šli v ekonomsko dejavnost in se začeli dogovarjati za nastope. Naš cilj je preživeti na trgu, kar je grozljivo, saj se moramo usmerjati v stvari, ki so na pogled všečne, da bomo pridobili sredstva za projekte, kot je denimo letni koncert. Do konca leta imamo tako že dogovorjenih 40 koncertov v ekonomskem programu, ob tem nas čaka še turneja na Nizozemsko, oddelati pa moramo tudi klasičen program.