Pri Beletrini romani Zupana, Kralja in Štegra ter pesmi Bedrača

Z izdajo romana Komedija človeškega tkiva se v Beletrini pridružujejo obeleževanju 100. obletnice Zupanovega rojstva. Roman velja za enega najpomembnejših Zupanovih romanov, ki pa za razliko od drugih po izdaji leta 1980 ni doživel ponatisa, je povedal Čander.

V romaneskni avtobiografski pripovedi Zupan opiše svoja mladostna leta in odraščanje med obema vojnama, vse do odhoda v partizane. Pomembna je tudi njegova avtorefleksija vloge pisanja v njegovem življenju. Zupan je, kot je pojasnil Čander, ogromno pisal, "kot bi se želel s tem upirati raztreščeni usodi".

Protagonistka romana Če delaš omleto je pisateljica Milena Mohorič, ki jo je Kralj v delu preimenoval v Heleno Murkovič. V romanu je popisal viharno življenje ženske, ki je postala žrtev informbiroja, pozneje pa potonila v pozabo. Avtor po Čandrovem mnenju dobro oriše tudi vznik ideoloških sporov v Sloveniji oziroma "kako je iz želje po boljšem jutri nastala ideologija, ki je pomorila celo svoje otroke in vse, ki so mislili drugače".

Kralj je dejal, da je roman vsaj dvoplasten. En del zgodbe je posvetil razvoju protagonistke, mlade slovenistke in germanistke, ki se v dilemi iti ali ne iti v komunistično partijo odpravi v Sovjetsko zvezo. V drugem delu pa oriše literarno sceno v tedanji Ljubljani, v kateri prevladujejo spori med ekspresionisti in na novo nastalimi socialnimi realisti.

Šteger je svoj roman umestil v Maribor, v čas njegovega naziva Evropska prestolnica kulture. Po Čandrovih besedah je Štegru uspelo skozi grotesko, fantastiko in grobi realizem ujeti duh mesta.

Kot je dejal Šteger, se je v času projekta, pri katerem je sodeloval, seznanil z različnimi segmenti družbe pa tudi s parcialnimi pogledi in frustracijami, ki izvirajo iz starih zgodb. Te so po njegovem mnenju zaznamovale tudi njegovo generacijo, ki je dedič kolateralne škode in se mora kot taka soočiti s ponovnimi opredelitvami zgodovine. Snov je plodna za romanopisce, za družbo pa je katastrofalna, je menil.

Bedrač je navdih za svojo 6. pesniško zbirko za odrasle našel v množičnem nakupovanju. Šteger, ki je uredil knjigo, povezuje pesmi z njunim srečanjem, ko je Bedrač prišel z vrečko s čokolinom in britvicami. Po njegovem mnenju sta to metafori za njegove pesmi, ki so zelo kritične in ostre, obenem pa tudi hudomušne in simpatične.

Avtorja je, kot je dejal, zanimal paradoks polnega nakupovalnega vozička, ki ga vozi izpraznjen posameznik, ter fenomen impulzivnega nakupovanja.

V ospredju romana italijanskega pisatelja Calvina Neobstoječi vitez je vitez z oklepom, pod katerim pa nihče ne biva. Avtor je z delom želel predstaviti spoznanje, da je človek izgubil sebe, je dejala prevajalka romana Vera Troha.