Slovenija 14.5.2014 12:52

Založba Pivec v enajstih letih z 250 knjižnimi izdajami

Maribor, 14. maja - Univerzitetna knjižnica Maribor je letos začela z novim ciklom Tipografija branja, ki bo povezan s knjigo. V okviru cikla bodo potekale predstavitve posamičnih knjig pod naslovom Zasedanja s knjigami, bralni krožek Bralni izziv in predstavitve mariborskih založb Izložbe založbe. Prva med njimi se je danes predstavila Založba Pivec.

Založba Pivec ima za seboj enajstletno zgodovino, v tem času pa so pripravili 250 knjižnih izdaj in deset izdaj na nosilcih zvoka ter več kot 500 različnih dogodkov. Kot je povedala direktorica založbe Milena Pivec, so svoj založniški koncept strnili v aktualno in ustvarjalno, lokalno in globalno.

"V svoj program uvrščamo avtorje in dela, ki prinašajo zanimive vsebine, ponujajo nadgradnjo in so lahko vezana na ožji prostor z možnostjo plasiranja v Evropo in svet," je danes v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor dejala Pivčeva.

Njihov bralni program je razdeljen v zbirke proze, poezije in humanistike ter prinaša leposlovna in esejistična dela za mladino in odrasle. Pod sloganom Znanje ponujajo učbenike za osnovno in srednjo šolo ter številne strokovne priročnike in znanstvene monografije s področja zdravstva, psihologije, bančništva, ekologije in jezikoslovja.

Posebna blagovna znamka založbe je vsakoletni Pesniški turnir, ki se je razvil v eno najvidnejših literarnih prireditev v Sloveniji in dobil tudi svojo nadgradnjo v obliki Evropskega pesniškega turnirja, ki ga izvajajo že tri leta.

Letos so še bolj konkretno vstopili na svetovni trg, saj so kot ena izmed petih slovenskih založb in edina mariborska samostojno nastopili na knjižnem sejmu za otroke v Bologni. Ocenili so namreč, da lahko del svojega programa ponudijo tudi bralcem v drugih deželah.

Sicer pa je število letnih izdaj s 14 leta 2003 naraslo na 45 v letu 2013. V zadnjih letih se redno prijavljajo na razpise Mestne občine Maribor, pa tudi Javne agencije za knjigo, kjer pa po besedah Pivčeve postopki potekajo bistveno počasneje, kot bi si želeli. Prijavljajo se tudi na evropske razpise, še vedno pa velik del programa izpeljejo z lastnimi sredstvi.