Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

SAMA LJUBEZEN - ROMAN, POSTAVLJEN V FRANCIJO 17. STOLETJA

Roman Sama ljubezen je postavljen v Francijo 17. stoletja. Protagonistka romana je gospodična d'Albrecht, ki v rani mladosti izgubi mater, oče, strt od žalosti, pa se od nje povsem umakne, saj ga premočno spominja na pokojno ženo. Njen zasanjan svet zaznamuje srečanje z veliko starejšim domačim učiteljem, gospodom de Ramonom. Poslej je razpeta med intelektualno rastjo in željo po predanosti skrivnemu ljubezenskemu razmerju. Pred bralcem se v skopih, a izbranih potezah živo izrisuje podoba Francije, življenje plemstva, pa tudi siromakov v času verskih vojn in pogubnih epidemij vse do časov Sončnega kralja in vrhuncev učenosti. V zgodovinsko zaznamovanem slogu pisateljica premišljeno odmerja neizprosno iskrene vpoglede v junakinjino intimo, v njen boj za srečo, preživetje in smrt.

Laurence Plazenet (1968) je za svoj prvenec Sama ljubezen (2005) istega leta prejela nagradi Thyde Monnier Združenja književnikov in Charlesa Oulmonta, leta 2012 pa tudi nagrado Evropske unije za književnost. To je avtoričino prvo v slovenščino prevedeno delo. Za prevod je poskrbel Andrej Pleterski.

KOSTJA VESELKO - FANTAZIJSKA DETEKTIVKA Z NENAVADNIM JUNAKOM

Zgodba detektivsko-fantazijskega romana se začne, ko Stephaniejin stric Gordon umre in svoji nečakinji zapusti posestvo. Za Gordona se zdi, da za časa življenja piše grozljivke, a deklica spozna, da je bilo to pravzaprav avtobiografsko pisanje. Temne sile so ji na sledi, ko se trudi, da bi našla skrivnostni ključ, s katerim bi preprečila konec sveta. Pomoč najde pri okostnjaku v deževnem plašču, ki je bil nekoč čarovnik.

Kostja Veselko je prvi v seriji priljubljenih detektivsko-fantazijskih romanov irskega pisatelja Dereka Landyja. Avtor, ki bo kmalu dopolnil 40 let, ga je objavil leta 2007 pri HarperCollinsu, eni najuglednejših britanskih založniških hiš. Po objavi se je odpovedal poklicu kmeta in postal pisatelj. Danes velja za enega najbolj uveljavljenih mladinskih književnikov na Irskem. Pričujoče delo, ki ga je poslovenila Maja Novak, je prvo avtorjevo delo v slovenskem prevodu.

LEPI IZLETI VABIJO - NOVA KNJIGA PRILJUBLJENEGA AVTORJA VODNIKOV PO SLOVENIJI IN ZAMEJSTVU

Knjiga Lepi izleti vabijo je nova knjiga v nizu priljubljenih Kozinčevih vodnikov po Sloveniji in zamejstvu. Prvi Kozinčev vodnik Lep dan kliče je izšel leta 1999 in bil kar šestkrat ponatisnjen. Ob desetletnici prvega izida je izšel izbor najlepših izletov Moje najljubše poti. Po tem vodniku je Kozinc prehodil mnogo lepih kotičkov in nastala je knjiga Lepi izleti vabijo. Ta ponuja zbirko 104 izletov, od katerih jih je 81 Kozinc za to knjigo osvežil, 23 izletov pa je čisto novih. Tudi to knjigo spremljajo Kozinčeve fotografije, ki govorijo enako močno kot besedilo. Kozinc je poznan po tem, da se turistično razvpitim krajem namenoma ogne in raje opozori na skrite in že skoraj pozabljene naravne in kulturne zaklade Slovenije in zamejstva. Knjigi je priložena avtokarta Slovenije z označenimi izleti.

KRONOGRAMI SEBASTIJANA POGAČARJA - MONOGRAFIJA S KRONOGRAMI IZ 18. STOLETJA

Monografija Kronogrami Sebastijana Pogačarja (1693-1762) prinaša Pogačarjeve kronograme iz 18. stoletja. Zahtevnega raziskovalnega in uredniškega dela se je lotila Antonija Jelenc, ki je sprva mislila, da je Pogačar njen daljni sorodnik. V pričujoči knjigi je prepisanih, transkribiranih in prevedenih skoraj 1300 kronogramov, ki jih je iz latinščine prevedel največji poznavalec kronogramov v Sloveniji Jožef Smej.

Pisanje kronogramov, ki so jih sestavljali predvsem katoliški duhovniki, je bilo v času baroka zelo priljubljeno. Na slovenskih tleh so številni ohranjeni na pročeljih in zidovih baročnih cerkva in graščin. Le malo se jih je ohranilo v pisnih virih. Pogačar je svoje kronograme in tudi verze v latinščini zapisoval v matične knjige župnij, kjer je deloval kot duhovnik. V svojih zapisih slavi Boga, uči poštenega življenja v veri ter obenem seznanja z dogodki in razmerami svojega časa.