misliŽička kartuzija bo obeležila 850. obletnico prihoda kartuzijanov
Slovenske Konjice, 18. maja - V Slovenskih Konjicah bo leto 2015 potekalo v znamenju 850. obletnice prihoda kartuzijanov. Kot je za STA povedal konjiški župan Miran Gorinšek, se na ta pomemben jubilej pripravljajo že nekaj časa, zato bo leto 2015 v znamenju številnih s tem povezanih dogodkov. Znamenito Žičko kartuzijo bodo vse leto promovirali tudi v tujini.
Špitalič, Žička kartuzija.
Kulturni center Žička kartuzija.
Foto: Gregor Mlakar/STA.
Arhiv STA
Špitalič.
Žička kartuzija.
Foto: Bojan Šuštar/STA
Po Gorinškovih besedah bodo pripravili mednarodno konferenco na temo življenja kartuzijanov in izpostavili pomen kartuzije za celoten evropski prostor. Načrtujejo še odprtje štajerske literarne poti srednjega veka, koncert gregorijanskih koralov in nekaj umetniških razstav.
"Pričakujemo tudi, da bo Žička kartuzija prihodnje leto pridobila znak evropske kulturne dediščine, za katerega se poleg ljubljanskih Žal, partizanske bolnice Franje in Cerkve svetega Duha na Javorci poteguje na pobudo ministrstva za kulturo," je dejal konjiški župan in dodal, da bodo o morebitni dodelitvi znaka seznanjeni konec leta.
Zaradi izjemnega mednarodnega pomena dogodka so k sodelovanju povabili tudi ameriško, avstrijsko in švicarsko veleposlaništvo v Sloveniji, ki so obljubile pomoč pri mednarodni promociji. K sodelovanju nameravajo povabiti še druga veleposlaništva, predvsem tistih držav, ki imajo ali so imeli na svojih ozemljih kartuzije.
Ob tem bodo v okviru agencije Spirit svoje aktivnosti skušali predstaviti na mednarodno odmevnih turističnih borzah. Prvo načrtujejo oktobra letos v italijanskem Riminiju, kjer bodo predstavili tako projekt obeležitve 850. letnice kot tudi celotno destinacijo, vključno z Zrečami in Vitanjem. Naslednji cilj je predstavitev na odmevni berlinski borzi.
Žička kartuzija je spomenik evropskega pomena, ustanovljena pa je bila v 12. stoletju kot 19. kartuzija po vrsti in prva zunaj matičnih dežel Francije in Italije, prva v Srednji Evropi in prva od štirih na Slovenskem. Sčasoma je postala evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh. Generalni prior Štefan Macone, prijatelj svete Katarine Sienske, je prav od tam združeval tedanjo politično in cerkveno razdeljeno Evropo.
V 14. stoletju se je samostan ponašal s knjižnico, ki je štela preko 2000 knjig in je bila manjša le od vatikanske. V njem so skoraj štiri stoletja nastajali znameniti srednjeveški rokopisi. Kartuzijanom je dajalo poseben status tudi naravno zdravilstvo, lekarništvo in vinogradništvo, ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimi deli, ki so omogočala preživetje skupnosti. Redovno življenje v tej dolini je zamrlo, ko jo je z dekretom leta 1782 ukinil cesar Jožef II., območje kartuzije pa je bilo prepuščeno toku časa.