V Mestni knjižnici Ljubljana posvet o vrednotenju književnih del

Po besedah Gazvode je ena osrednjih nalog vsake knjižnice spodbujanje bralne kulture in pismenosti svojih članov, ob čemer se postavlja večno vprašanje, kako spodbujati in bralce usmerjati k branju kakovostnih knjig.

Ena od poti so različni programi, ki jih pripravljajo knjižnice. Mestna knjižnica v Ljubljani med drugim organizira bralne skupine, pogovore z avtorji in projekte, kot so Mesto bere, Znani berejo in priporočajo, Skriti zakladi, Ozimnica, Maraton poezije in V koži poezije.

Pomanjkljivost vseh omenjenih programov je po mnenju Gazvode v tem, da ne nagovarjajo posameznika. To nalogo, kot meni Gazvoda, bolje opravlja nova spletna stran Mestne knjižnice Ljubljana s spletnim priporočanjem knjižničnega gradiva. Trenutno je na seznamu priporočenih del 900 naslovov knjig, priporočajo pa tudi filme, glasbo in igrače.

Bibliotekar in analitik v Mestni knjižnici Ljubljana Marijan Špoljar je na podlagi analize navedel sprožilce za povečano izposojo knjig v knjižnicah. Bralci večinoma najraje posegajo po novostih, knjigah, po katerih je posnet film, dobro pa se izposojajo tudi knjige, nominirane ali nagrajene z literarnimi nagradami, kot je denimo kresnik.

Povečano izposojo sprožijo tudi določeni družbeni dogodki. Tako je ob 11. septembru nenadoma vzniknilo zanimanje za Alamuta Vladimirja Bartola. Večje povpraševanje po določeni knjigi mestoma spodbudi tudi kakšna oddaja ali dokumentarec.

Zamisel o sistemu vrednotenja nastaja v zadnjem času na različnih koncih, tudi v založništvu in kulturni politiki, je povedala Gazvoda. Kljub temu, da se ideja morda še zdi utopična, sploh, da bi bila knjiga ovrednotena že takoj ob izidu, pa bi o prepričanju Gazvode koristila vsem: knjižnicam, založbam, bralcem oziroma članom knjižnic - teh je četrtina prebivalcev Slovenije - nenazadnje pa tudi avtorjem.

Profesorica na oddelku za primerjalno književnost in literarno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani Vanesa Matajc je v svojem referatu, v katerem je želela opredeliti razliko med kakovostnim in trivialnim leposlovnim delom, dejala, da vrednotenje literarnih del odpira več vprašanj. Vse pa se začne s kriteriji, po katerih naj bi se dela vrednotila. V postmoderni dobi smo po njenih besedah priča vrednotam, ki so nezanesljive, začasne in v najboljšem primeru subjektivne.

Kljub temu se književna dela med seboj razlikujejo po svoji individualnosti in po osnovni vrednoti, ki je, ali bralca spoštujejo ali ponižujejo, je prepričana Matajčeva.

Z referati so v nadaljevanju nastopili še srbski poznavalec književnosti in knjižnega trga Marjan Marinković, založnik in urednik Samo Rugelj, pisatelj in urednik Andrej Blatnik, voditeljica in publicistka Tina Košir Mazi, Miro Tržan iz Mestne knjižnice Ljubljana, vodja centra Pionirska pri Mestni knjižnici Ljubljana Darja Lavrenčič Vrabec, avstrijski germanist in teolog Reinhard Ehgartner in bibliotekarka Luana Malec.

Na okrogli mizi bosta poleg Gazvode, Blatnika in Marinkovića sodelovala še prevajalka Tina Mahkota in direktor Javne agencije za knjigo RS Aleš Novak.