Pri Mladinski knjigi tudi nova zbirka Cirila Zlobca

Štiri leta po odmevni zbirki Tiho romanje Zlobec prihaja med slovenske bralce z novo pesniško zbirko Biti človek, s katero se dotika eksistencialnih nedoumljivosti našega življenja. Z intimno, doživljajsko liriko, ves čas nevsiljivo odprto v dialog z bralcem, pesnik spregovori o usodnosti časa, minevanja, staranja, ljubezni, smrti, spominov in iskanju smisla.

"Bistvo te zbirke je univerzalna muka današnjega sveta, ki po eni strani ustvarja fantastične rezultate na vseh področjih, po drugi pa jih ni zmožen obvladovati," je dejal Zlobec. Zbirka je po njegovih besedah nastala po naključju, ko je nedavno našel svojo pesem iz leta 1972 in ugotovil, da se svet v teh desetletjih ni bistveno spremenil.

"Drugačen je le zunanji olupek, odnos od človeka do človeka pa je isti, kot je bil tedaj," je povedal. Zato je pomembno, tako Zlobec, da si pustiš biti, kar si, se ne spreminjaš zaradi nikogar in nikoli ne kloniš pod težo zunanjega pritiska.

S kratkoproznim prvencem je Babnikova po treh romanih želela prekiniti romaneskno monološkost. Zbirka, v kateri je avtorica posebno pozornost namenila strukturi, zaznamujeta pa jo tudi večpomenskost in medbesedilnost, se od romana vendarle ne razlikuje v tolikšni meri, saj se zgodbe druga na drugo navezujejo.

Glavne protagonistke so ženske več generacij, kar delu po besedah Babnikove daje časovni razpon. Zbirko uvede zgodba Mile, ki je postavljena v vojno in povojno obdobje, sklene pa zgodba njene vnukinje Ivane. Minula desetletja so, tako Babnikova, sicer prinesla spremembe, temu navkljub pa je "danes nekje v zraku čutiti žensko vprašanje".

Ljubezensko-kriminalni roman Odvetnik ima realističen družbeno-politični okvir, saj je postavljen v 80. leta minulega stoletja, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije. Karlovšek je z delom "posegel v čas, ki mu je bil najljubši, in reflektiral obdobje svoje zgodnje odraslosti do zrelih let." Zgodbo, ki med drugim spregovori o vsemogočnih partijskih funkcionarjih, ki na poti proti vrhu ne poznajo ovir, sklene optimističen konec ob osamosvojitvi Slovenije.

Pesmi v posthumno izdani pesniški zbirki Lazar se odpravlja domov pripoveduje glas starca, ki se ne boji smrti, saj je njena senca pravzaprav prispodoba doma, pribežališča na koncu življenjske poti. Berglesova pesniška zbirka je, kot je zapisal Jure Jakob v spremni besedi, knjiga grenko-sladkega slovesa, nepopustljive zvestobe in privrženosti tistemu, od česar se poslavlja.

Pesnik, prevajalec in esejist je bil pedagog in ravnatelj na ljubljanskih šolah, svoj pesniški prvenec pa je objavil šele, ko je bil star 50 let. Kasneje je izdal obsežen in tematsko raznolik opus, objavil je 17 pesniških zbirk, prevajal iz španščine in portugalščine ter uredil nekaj antologij pesmi.