misliV Berlinu septembra razstava o Botticellijevem vplivu na evropsko umetnost
Berlin, 27. maja - V Slikarski galeriji Državnih muzejev v Berlinu za jesen napovedujejo razstavo z naslovom Botticellijeva renesansa. Na njej bodo poleg 20 del italijanskega renesančnega slikarja Sandra Botticellija (1445-1510) predstavljene številne mojstrovine evropske umetnosti, pri katerih je razviden Botticellijev vpliv.
Florentinski slikar Sandro Botticelli danes velja za enega najvidnejših renesančnih umetnikov. Njegova dela so med tistimi, ki se so jih umetniki poznejših obdobij najpogosteje lotevali, pri čemer pa so se mnogi od originalov precej oddaljili v smeri izkrivljanja ali modernizacije. Za njihove slike je mogoče reči, da imajo svoje lastne kariere, so ob napovedi razstave zapisali v galeriji.
Botticelli je bil po smrti sicer sprva pozabljen, ponovno ga je v kolektivno zavest priklicalo 19. stoletje. Od tedaj so nastale številne izjemno raznolike variacije na njegova dela. Nobenega dvoma tudi ni, da je umetnik vplival na modernistično in sodobno umetnost bolj, kot katerikoli drugi stari mojster, piše na spletni strani muzeja.
Razstava bo poskušala odgovoriti na vprašanja, na kašen način je umetnik dosegel svetovno slavo, kaj je pripeljalo o tega, da je postal ikona pop arta in zakaj se zdijo njegova dela brezčasna in evropska do te mere, da s pojavijo celo na evrskem kovancu.
Postavitev bo združila več kot 100 mojstrovin evropske umetnosti, ki jih bodo za to priložnost posodili najpomembnejši svetovni muzeji. Razstava, ki bo bo na ogled od 25. septembra do 24. januarja prihodnje leto, bo v novi luči osvetlila tudi originalna Botticellijeva dela.
Sandro Botticelli se je rodil v Firencah. Najprej se je učil zlatarske obrti. Kot slikar se je zgledoval pri Filippu Lippiju in Masacciu, predvsem glede natančnega podajanja svetlobe in senc, a je bil sam še bolj natančen. Od leta 1470 je imel svojo delavnico. Veliko je ustvarjal za Medičejce, leta 1481 pa je na povabilo papeža Siksta IV. odšel v Rim in slikal v Sikstinski kapeli. Od leta 1482 je spet delal v Firencah.
Pod vplivom italijanskega meniha in reformatorja Girolama Savonarole je okrog leta 1491 prenehal obdelovati antične motive, nekaj slik je celo zažgal. Po Savonarolovi smrti je slikal le še v mračnem asketskem slogu. Zadnja leta je preživel v dolgovih in telesno povsem oslabljen. Med njegovimi najbolj poznanimi deli sta Alegorija pomladi in Rojstvo Venere.