Pri Mladinski knjigi prenovljeni literarni klasiki v ilustrirani podobi

Cankar je povest o hlapcu Jerneju, ki je nastala leta 1907, sprva napisal v obliki agitacijske brošure, namenjene pridobivanju delavskih glasov na takratnih deželnozborskih volitvah. Zgodba, ki je kasneje postala ena najbolj znanih Cankarjevih novel, v ospredje postavlja pripoved hlapca Jerneja.

Hlapec Jernej je 40 let delal na domačiji pri starem Sitarju. Ko gospodar umre, Jernej verjame, da bo zaradi vloženega dela posest pripadla njemu, vendar jo dobi gospodarjev najstarejši sin. Mladi Sitar hlapca nažene z domačije, Jernej pa pravico sprva išče pri duhovniku, odvetniku in drugih ljudeh. Ker je ne dobi, si jo naposled vzame sam.

Delu je novo ilustrirano podobo nadel Stepančič, ki je na predstavitvi povedal, da besedilo zaznamuje resnost, zato se je tudi ilustracije lotil na tak način. Hkrati se je Stepančič, ki je za svoje delo prejel več nagrad, med njimi Levstikovo nagrado, plaketo Hinka Smrekarja in nagrado Kristine Brenkove, s svojimi ilustracijami trudil besedilo postaviti v kontekst aktualnih dogodkov.

Orwell, ki zaradi svojega socialnega angažmaja in značilnega sloga velja za enega najpomembnejših družbenih vizionarjev in pripovednikov 20. stoletja, je Živalsko farmo napisal leta 1943. V politični satiri je pisatelj človeške lastnosti posodil živalim in pokazal, kaj se zgodi, ko prašiči dobijo oblast v svoje roke.

Revolucija na kmetiji se začne pod vodstvom prašičev, najbolj inteligentnih med živalmi, ki poskrbijo za to, da živali izženejo svojega izkoriščevalskega človeškega lastnika. Graščinska farma se tako preimenuje v Živalsko farmo in začne delovati po principu animalizma, bratstva med vsemi živalmi.

Škerla, ki je za svoje delo med drugim prejel nagrado Hinka Smrekarja, je pri ustvarjanju ilustracij navdihnil vsak sistem, ki se v nekem trenutku sprevrže v absurd. Hkrati je po njegovem mnenju veliko prostora za interpretacije pustil tudi Orwell sam, saj zgodbo pripoveduje iz ozadja.

Novo izdajo Živalske farme po Učakarjevem mnenju zaznamuje vizualna analogija z britanskim načinom pisanja, ilustrirano podobo zgodbe o hlapcu Jerneju pa je opisal kot "divjaško v pozitivnem smislu". Obe zgodbi po besedah urednika Andreja Ilca zaznamuje tudi njuna univerzalnost.

Pri Mladinski knjigi želijo zgodbi, ki tudi v današnjih družbenih razmerah ohranjata aktualnost in sporočilnost, z ilustracijami približati tudi mladim bralcem in tako spodbuditi njihovo zanimanje za pomembni knjigi slovenske oziroma svetovne literature.