Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ANA V MENI - PRETRESLJIVA IZPOVED O DOŽIVLJANJU ANOREKSIJE

Knjiga sociologinje in kolumnistke Danaje Lorenčič prinaša pretresljivo izpoved o doživljanju anoreksije iz prve roke. Avtorica se je z motnjami hranjenja ukvarjala v svojem magistrskem delu, z resno boleznijo pa se je dobrih deset let spopadala tudi sama. Antropologinja Vesna Vuk Godina je zapisala, da Danajine knjige ne vidi kot dokument o osebni izkušnji, ampak kot dokument o danes med zahodnimi ženskami prevladujoči obliki nesvobode. "Kot pričevanje o tej nesvobodi. In kot razmislek, kako stopiti vsaj korak iz nje", je zapisala.

V knjigi avtorica spregovori o bolezni, za katero je značilna obsedenost s telesno težo oziroma vsesplošen občutek, da moramo biti v vseh pogledih popolni. V knjigi Ana v meni opisuje, kako se je Ana, kot skrajšano imenuje anoreksijo, polastila njenega življenja, pa tudi o tem, kako jo je prepoznala in se slednjič spopadla z njo.

SAMO PRIDI DOMOV - ROMAN, POSTAVLJEN V ČAS POLITIČNEGA TAJKUNSTVA IN KORUPCIJE

V romanu Samo pridi domov se Andrej E. Skubic loteva zelo aktualne teme - političnega tajkunstva in korupcije. Roman se bere kot kriminalka in drama obenem. V ospredju je Leon Berden, ki izgubi prestižno službo v odvetniški pisarni, ker na novinarski konferenci razkrije poslovne nečednosti svoje stranke. Toda čeprav v očeh javnosti zaradi tega postane junak, samostojna pisarna, ki jo odpre, bolj ali manj sameva. Napetost se pojavi tudi v družini, saj zaradi njegovega padca večino družinskih financ prevzame žena, ki sprejme mesto državne sekretarke, medtem ko njemu vloga varuške njune hčerke ne diši preveč. Da postanejo stvari še bolj kočljive, se zaplete v razmerje z nekdanjo sošolko, danes novinarko, ki jo, kot se zdi, zanima predvsem pravo ozadje njegove nerazumne izdaje strankinega zaupanja. Roman je analiza stanja družbene in politične morale - a brez moraliziranja - moško-ženskih odnosov v ultrakapitalistični družbi - brez seksizma - in večnih tem, kot so skušnjava, človeška bližina, družbeni uspeh in padec. Kot tak nastavlja ogledalo slovenski družbi, so zapisali v založbi.

Andrej E. Skubic (1967) se s svojimi deli uvršča med slovenske vrhunske ustvarjalce tako na pisateljskem kot prevajalskem področju, vse bolj pa se uveljavlja tudi kot dramatik. Doslej je poleg številnih prevodov objavil šest proznih in tri dramska dela ter strokovno monografijo Obrazi jezika (2005). Na literarno prizorišče je stopil z romanom Grenki med (1999) in zanj prejel nagrado za najboljši prvenec leta in kresnika. Leta 2012 je bil za roman Koliko si moja? (2011) ponovno dvakrat nagrajen - z nagrado Prešernovega sklada in s kresnikom, prejel pa je tudi Župančičevo nagrado za roman Popkorn in Sovretovo nagrado za prevod Čitanke Gertrude Stein ter romana Kako pozno, pozno je bilo Jamesa Kelmana. Njegova dela so prevedena v več jezikov.

KARL MARX: REVOLUCIONAR IN NJEGOV ČAS - BIOGRAFSKA ŠTUDIJA O KARLU MARXU

Biografska študija o Karlu Marxu prikazuje misleca na ozadju kompleksnih družbenih, političnih, intelektualnih in eksistencialnih razmerij evropske stvarnosti 19. stoletja. Marx je rdeča nit knjige, v kateri pa ameriški zgodovinar in profesor zgodovine na Univerzi v Misuriju obravnava veliko več. Začne s praktičnimi posledicami konca bonapartovskih koalicijskih vojn in z zapuščino dunajskega kongresa. Pripoved o postajah Marxovega življenja vseskozi slika podobo in značilnosti življenja na stiku med takratno Kraljevino Prusijo in Francijo ter družbene razmere sredine 19. stoletja predvsem v Franciji, Belgiji in Angliji.

Bralec se v delu seznani z idejami in zahtevami vstajajočega delavskega gibanja v Evropi pa tudi socializma oziroma marksizma. Marxovo doživljanje mogočnih družbenih sprememb časa je obravnavano tudi v luči aktualnih filozofsko-znanstvenih teorij. Biografija o Marxu je tako veliko več kot le življenjepis revolucionarja, filozofa in sociologa. Ponuja popis mreže sopotnikov in nasprotnikov, ki jih še danes ne moremo razumeti brez upoštevanja njihovih interakcij z Marxom. Je celovita analiza miselnih in družbenih tokov, ki so gradili empirično stvarnost Evrope v 19. stoletju in sredi katerih so nastajala tudi znamenita Marxova dela, med njimi Komunistični manifest in Kapital.