misliV Aachnu razstava ob 1200. obletnici smrti Karla Velikega
Aachen, 19. junija - Ob 1200. obletnici smrti frankovskega kralja in rimskega cesarja Karla Velikega (742-814) so v Aachnu pripravili tridelno razstavo, ki so jo posvetili pomembnemu vladarju. Razstavo z naslovom Karel Veliki - moč, umetnost, zakladi bodo odprli danes, organizatorji pričakujejo okoli 150.000 obiskovalcev.
Prvi del razstave z naslovom Kraji moči v Dvorani kronanja v aachenski mestni hiši po pisanju nemške tiskovne agencije dpa osvetljuje pot Karla Velikega od frankovskega kralja do nosilca krone svetega rimskega cesarstva. Po besedah strokovnjaka Olafa Müllerja prikazuje, kako je Karel Veliki izgradil svojo moč - preko znanosti, gospodarstva in kulture. Med 230 eksponati je denimo najti dragoceno kopijo zgodnjekarolinškega prenosnega sklopnega prestola, saj je original tako krhek, da ga ni več mogoče razstavljati.
V sklopu postavitve, ki so jo naslovili Karlova umetnost, so na ogled zlatarski izdelki, iluminirani rokopisi in izdelki iz slonove kosti. Med njimi velja omeniti znameniti Lorški evangeliar, ki je nastal v dvorni delavnici Karla Velikega. Izbrane umetnine Karla Velikega po besedah kuratorja Petra van den Brinka predstavljajo kot velikega podpornika umetnosti.
Tretji del razstave v zakladnici katedrale pa nosi naslov Izgubljeni zakladi. Pod tem naslovom je predstavljenih okoli 60 eksponatov, ki so jih za to priložnost v Aachen pripeljali z različnih koncev sveta. Razstava bo na ogled do 21. septembra.
Karel Veliki (724-814) je bil sin Pipina III. mlajšega. Od očetove smrti leta 768 je vladal z bratom Karlamanom, po njegovi smrti leta 771 pa sam. Leta 800 ga je papež Leon III. okronal za rimskega cesarja.
Pospeševal je trgovino in obrt in, čeprav je bil sam nepismen, predvsem umetnost in kulturo. Na njegovem dvoru so se zbirali številni učenjaki, za prestolnico je izbral Aachen. Kot mogočen krščanski osvajalec je ustvaril kulturno-politične temelje Zahodne Evrope, zato je znan tudi kot rex Europae (kralj Evrope).