Pri Beletrini Prežihov Doberdob in prevodna romana

Doberdob je urednik zbirke Beletrina Mitja Čander na današnji predstavitvi opisal kot najboljši slovenski vojaški roman. Kronikalna pripoved, ki sestoji iz štirih delov, tematizira boj za preživetje v vihri prve svetovne vojne. Dogajanje v prvih dveh delih romana, naslovljenih Črna vojska in Doberdob, je prežeto z avtobiografskimi elementi. Svojo lastno vojno izkušnjo je Voranc v sklepnih delih romana povezal s prizori naraščajočega nezadovoljstva in krvavega zatrtja upora slovenskih vojakov ter v romanu preko posameznih človeških usod izrisal kompleksno sliko kolektivne vojne izkušnje, v kateri ni zmagovalcev.

Doberdob je po Jamnici in Dekletu z mandolino sicer tretji v vrsti Prežihovih romanov, ki so pri Beletrini izšli v sodelovanju s Prežihovo ustanovo. Obeta se tudi izdaja romana Požganica, po Čandrovih besedah pa želijo pri založbi z aktualizacijo ne le Vorančevega, temveč tudi opusov drugih pozabljenih avtorjev te ponovno vrniti v slovenski kolektivni spomin.

Prežihov Voranc velja za najpomembnejšega prozaista slovenskega socialnega realizma. Glavnina njegovih del - tako novelistične kot romaneskne zvrsti - je nastala v obdobju med obema svetovnima vojnama, v katere je bil tudi aktivno vpleten. V ospredju njegovega pripovednega sveta je posameznik kot del skupnosti, romani, v katerih se je ukvarjal z usodami ljudi v času zgodovinskih premikov, pa predstavljajo spoj realističnega romana s tradicijo ljudskega pripovedništva.

Roman Kozmopolis, ki med slovenske bralce prihaja v prevodu Aljaža Kovača, v ospredje postavlja zgodbo Erica Packerja. Mladi newyorški multimilijonar si nekega dne zada navidez preprosto nalogo - obiskati frizerja na drugem koncu Manhattna. Potovanje v razkošni beli limuzini se izkaže za pravo futuristično odisejado, polno nepričakovanih preobratov, milijonarja pa, kot je dejal Kovač, medtem nenadoma začne razjedati notranji boj med njegovim elitističnim statusom, nihilistično logiko in uvidom umrljivosti kot presežne vrednosti življenja.

DeLillo se je med najvidnejše ameriške pisatelje svoje generacije zapisal že s prvim romanom Americana, ki je izšel leta 1971. Mednarodno prepoznavnost mu je prineslo delo Beli šum iz leta 1985, z romanoma Mao II iz leta 1991 in Underworld iz leta 1997 pa se je DeLillo uvrstil med finaliste za Pulitzerjevo nagrado za književnost. Po romanu Kozmopolis, ki je izšel leta 2003, je režiser David Cronenberg posnel istoimenski film.

Dogajanje Huellejeve kratke pripovedi, ki jo je prevedel Staša Pavlović, je postavljeno v 90. leta minulega stoletja. Junak Pawel, ki na trenutke spominja na samega avtorja, se v razmajanem fiatu z inštruktorico vožnje poda na kaotične ulice poljskega Gdanska. Na poti ju čaka mnogo nepričakovanih stranpoti, panični voznik začetnik Pawel pa, da bi omilil svojo negotovost za volanom, začne plesti gostobesedne pripovedi o avtomobilih svojih prednikov. Roman po mnenju Aleša Štegra poleg ganljive komičnosti zaznamuje tudi izjemno tragičen podton, sicer pa Huelle v delu na virtuozno izpisan način bralcu ponuja fresko Gdanska minulega stoletja.

Pisatelja, scenarista, dramaturga in pesnika Huelleja slovenski bralci poznajo predvsem po treh v slovenščino prevedenih romanih: David Weiser, Castorp in Zadnja večerja. Ob njih se Huelle podpisuje tudi pod pesniško zbirko Pesmi, številne zbirke kratkih zgodb in zbirko esejev. Njegova proza se navidez ukvarja z najrazličnejšimi časi in prostori, vseskozi pa ostaja tesno povezana z mestom Gdansk.