Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

MOJE ŽIVLJENJE - KULTNA AVTOBIOGRAFIJA PIONIRKE SODOBNEGA PLESA ISADORE DUNCAN

Duncanova v svojih spominih, ki med slovenske bralce v prevodu Katarine Mahnič prihajajo presenetljivih 87 let po izdaji izvirnika, opisuje svoje zasebno in profesionalno življenje od otroštva v 80. letih 19. stoletja do 20. let minulega stoletja. Zgodbo, polno ljubezenskih afer in škandalov, Duncanova sklene tik pred daljšim bivanjem v Sovjetski zvezi, kjer je doživela svojo zadnjo veliko in odmevno, a tudi nesrečno ljubezensko zvezo s pesnikom Sergejem Jeseninom. Plesalkine drznosti, afere in intimne tragedije zgodbi njenega osebnega in profesionalnega razvoja dajejo svojstven ritem, predvsem pa skozi znane osebnosti ter evropsko in ameriško umetniško sceno slikajo življenje ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja.

Isadora Duncan se je rodila leta 1877 v San Franciscu. Za umetnost jo je navdušila njena mama, ki je bila pianistka, Duncanova pa je plesati začela že zgodaj. Tik pred koncem 19. stoletja je dobila delo v gledališki skupini Augustina Dalyja, kjer pa ni mogla razvijati svoje plesne vizije, zato se je z družino preselila v London in se seznanila s starogrško umetnostjo. Ta je pomembno vplivala na njen plesni slog, zgrajen na samosvoji teoriji gibanja. Sprva se je v svet umetnosti le stežka prebijala, potem pa s svojimi nastopi po Evropi in Sovjetski zvezi vse bolj osvajala strokovno in laično občinstvo, dokler se ni zavihtela v sam svetovni vrh. Njeno življenje so zaznamovale družinske tragedije, saj so ji umrli vsi trije otroci, prizadeli pa so jo tudi finančni problemi in neuspešne ljubezenske zveze. Umrla je v avtomobilski nesreči leta 1927, avtobiografijo pa je končala tik pred tem.

O življenju slavne plesalke je leta 1968 je v režiji Karla Reisza nastal odmeven film Isadora, v katerem je ob Vanessi Redgrave v naslovni vlogi, za katero je igralka med drugim prejela zlati globus in nagrado za najboljšo igralko na filmskem festivalu v Cannesu, igral tudi slovenski pevec Lado Leskovar.

TELOVADCI NAD PREPADOM - RAZMIŠLJANJA O SODOBNEM ČLOVEKU

Nabor kratkih esejev, ki je izšel v knjižni zbirki Čas misli, zaznamujejo trije osrednji tematski sklopi. Prvi ponuja kritični razmislek o Slovencih z identitetnega, socialnega, kulturnega in političnega vidika. Drugi ponuja z velikani svetovne književnosti in filozofije povezan razmislek o človekovi identiteti in smiselnosti njegovega delovanja, tretji pa se nanaša na potrošniško družbo 21. stoletja, na zabrisano mejo med vlogama moškega in ženske ter na "izgubljeno generacijo" mladih v praznini brez prihodnosti. Avtorju tako uspeva s širokim poznavanjem svetovne umetnosti, filozofije in znanosti povezovati razmišljanja o sodobnem človeku ter njegovih stiskah z aktualnimi vprašanji, ki pritiskajo na Slovence v času moralne, etične, gospodarske, socialne in politične krize.

Matjaž Lunaček je študiral medicino in primerjalno književnost, svojo poklicno pot pa je posvetil psihoterapiji. Ukvarja se z aplikacijo psihoanalize na literaturo in pedagogiko, razvil pa je tudi koncept "vrtca, vodenega po psihoanalitičnih načelih". Znan je po vrsti strokovnih člankov s področja psihoanalize, med drugim pa se podpisuje tudi pod psihoanalitično tezo o Krstu pri Savici z naslovom Za drugačno usodo, ki je pri založbi *cf izšla leta 2011.

KLJUČ - KOMPLEKSNA MODERNA POEZIJA S TEMELJNIMI VPRAŠANJI O ČLOVEKU IN SVETU

Poezija Szymborske, ki tokrat med bralce prihaja v prevodu Jane Unuk, ne izhaja iz lirskih razpoloženj ali duševnih stanj, temveč pripoveduje zgodbo in tematizira vsakdanje dogodke. Pesmi so uporabi tradicionalnih sredstev navkljub presenetljivo moderne, kompleksne in polifonične. Njena navidez lahkotna, igriva in humorna poezija je pod površino prežeta s skepso in tragičnim občutenjem življenja. Vsaka pesem je zaključena celota z lastnim problemom, njegovo osvetlitvijo in pogosto ambivalentno rešitvijo. Szymborska navdih za poezijo pogosto črpa iz filozofije, a četudi izhaja iz osebne izkušnje, ta prerašča v univerzalno. Pogosta tema njenih pesmi so temeljna vprašanja o človeku in svetu ter njihova paradoksalna nerešljivost.

Wislawa Szymborska, ki se je rodila leta 1923 v Korniku, sodi med najvidnejše predstavnike poljske poezije 20. stoletja. Podpisuje se pod 12 pesniških zbirk, med njimi Sol iz leta 1961, Do solz te nasmeji iz leta 1967 in Vsakršno naključje iz leta 1972. Njena priljubljenost sega daleč čez meje njene domovine, saj so njene pesmi prevedene v več kot 40 jezikov. Za svoje delo je prejela vse najpomembnejše evropske pesniške nagrade, med njimi Goethejevo leta 1991 in Herderjevo leta 1995, leta 1996 pa tudi Nobelovo nagrado za književnost. Umrla je leta 2012 v Krakovu.

MOJ BREZUPNI FANT - ROMANTIČNA ZGODBA S TEMNIMI SKRIVNOSTMI

Roman v prevodu Neže Kralj tematizira zgodbo najstnice Sky, ki nekoč spozna Deana Holderja, fanta z ne preveč dobrim ugledom. Četudi ve, da Holder v njeno življenje prinaša le težave in se ga zato skuša izogibati, jo nekaj vleče k njemu. A Holder ni fant, za kakršnega se izdaja. Holder ima namreč veliko skrivnost, ki mu jo Sky morda ne bo mogla nikoli odpustiti.

Ameriška pisateljica Colleen Hoover je svoj prvi roman z naslovom Slammed izdala v začetku leta 2012. Že mesec dni kasneje mu je sledilo njegovo nadaljevanje Point of Retrat, še istega leta pa tudi tretji roman v seriji z naslovom This Girl. V seriji Hopeless sta ob romanu Moj brezupni fant izšla še Losing Hope in Finding Cinderella, vseh šest njenih romanov pa se uvršča med knjižne uspešnice.