misliChauvetova jama na jugu Francije uvrščena na Unescov seznam
Doha, 23. junija - Člani komiteja za svetovno dediščino Unesca so na zasedanju v Dohi sprejeli odločitev o vpisu Chauvetove jame na jugu Francije, v kateri so ohranjene do zdaj najstarejše poznane jamske slikarije, na Unescov seznam svetovne dediščine. Odločitev o vpisu na seznam so po pisanju francoske tiskovne agencije AFP sprejeli v nedeljo.
Jamo so speleologi odkrili leta 1994. V njej je ohranjenih več kot 1000 risb, ki so nastale pred 36.000 leti.
Francoska ministrica za kulturo Aurelie Filippetti je Chauvetovo jamo označila kot "največje prizorišče človečnosti" in dodala, da jama nudi tudi izjemno priložnost za študij. Kot je dodala, je jama dragulj, čigar emocionalni naboj je še danes enako močan kot ob nastanku.
Kot so zapisali pri Unescu, Chauvetova jama vsebuje najzgodnejše in najbolje ohranjene izraze umetniškega ustvarjanja aurignacienskega človeka, pri čemer gre obenem za najzgodnejše poznane ohranjene figuralne poslikave na svetu. Več kot 1000 risb pokriva več kot 8500 kvadratnih metrov površine. Izjemni sta tudi umetniška in estetska razsežnost, zaradi česar velja Chauvetova jama za dobro pričevanje prazgodovinske umetnosti.
Jamo so kmalu po odkritju v Franciji razglasili za kulturni spomenik. Vstop vanjo je zelo omejen, na leto vanjo spustijo le manj kot 200 raziskovalcev.
V jami je najti podobe človeške roke in različnih živali, med njimi mamuta, divjo mačko, bizona, nosoroga in medveda. Strokovnjaki menijo, da jama nikoli ni bila stalno naseljena, ampak je služila za izvajanje obredov.
Poslikave v Chauvetovi jami so več kot dvakrat starejše od poslikav v znameniti francoski jami Lascaux na jugu Francije, piše AFP.
Ker je jama za širšo javnost zaprta, v bližini že gradijo njeno repliko v naravni velikosti, ki naj bi prve obiskovalce sprejela že spomladi prihodnje leto.
Unescov komite te dni na zasedanju v Dohi odloča od vpisu okoli 40 novih lokacij na Unescov seznam svetovne dediščine.