Na hitro prelistano 28.6.2014 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 28. junija - Pri Mladinski knjigi sta izšli knjigi Dolgi konec tedna Veronice Henry in priročnik Kako narediti skoraj vse Jonathana Bastabla, Ruth Binney in Rose Shepherd, pri Cankarjevi založbi pa zbirka kratkih zgodb Zorana Kneževića Dvoživke umirajo dvakrat.

DOLGI KONEC TEDNA - POLETNI HIT ZA VSE LETNE ČASE

Zgodba knjige Dolgi konec tedna opisuje dogajanje v obmorskem hotelu v Cornwallu, ki ga vodita Luca, zapeljivi šef kuhinje, in Claire, ki skrbi, da posel teče gladko in uspešno. Dogajanje na glavo obrne nepričakovani gost, poleg njega pa so tu še drugi gostje, ki skupaj s kovčki prinašajo nove zaplete: par, ki želi pozabiti družinsko tragedijo, moški, ki se skuša odkupiti za ljubezensko afero, dekle na sledi izginulemu očetu. Ljubezenski viharji, skrivnosti, laži in škandali - vse v enem dolgem, vročem koncu tedna, so zapisali pri založbi.

Veronica Henry, ki živi v severnem Devonu, je novinarka in pisateljica, ki je doslej izdala več romanov, sodelovala pa je pri serijah, kot so Boon, Heartbeat in Holby City. Dolgi konec tedna je njeno prvo delo, prevedeno v slovenščino.

KAKO NAREDITI SKORAJ VSE: PRIROČNIK ZA VSE, SPREMLJANJA AMERIŠKEGA NOGOMETA DO PLESANJA SALSE

Priročnik Jonathana Bastabla, Ruth Binney in Rose Shepherd obljublja, da ne boste nikoli v zadregi, kaj storiti. V knjigi je zbran 1001 nasvet, kaj je treba storiti v sili in kako se lotiti obnavljanja vrta ali doma, kuhanja, izdelovanja, popravljanja ali igranja. Knjiga, ki vam bo pomagala prihraniti čas in denar, končno boste imeli za konec tedna mir in ne boste več obremenjeni s preštevilnimi opravili, so zapisali v založbi.

DVOŽIVKE UMIRAJO DVAKRAT - ZGODBE O LJUDEH, KI ŽIVIJO POLEG NAS IN JIH POZNAMO LE NA VIDEZ

Zbirka kratkih zgodb Dvoživke umirajo dvakrat prinaša svež vpogled v življenje priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik, hkrati pa se ne ustavlja le ob njih. Pripoved je neposredna, knjiga pa razkriva življenja neznancev in neznank, ki živijo poleg nas in jih poznamo le na videz, katerih zgodbe pa so zgovorne in pripomorejo k medsebojnemu razumevanju in sobivanju, so zapisali v založbi.

Kneževićeve zgodbe so zgodbe fizičnega dela, telesa, bolečine in ostrih medosebnih konfliktov. So tudi zgodbe "dvoživk", med dvema poloma razpetih junakov, ki se nikjer ne počutijo zares doma. Čeprav se v zgodbah najde tudi prostor za humor, pa se razpetost junakov, izpisanih z natančnim poznavanjem njihovega miljeja, najbolje pokaže ravno v trenutkih krize, ko jih resničnost zadene z močjo kible, polne betona.

Zoran Knežević se je rodil leta 1958 v Vojvodini, od leta 1995 pa živi v Sloveniji. Izkušnje izseljenca in gradbinca so pogosta snov njegovih zgodb. Za zgodbo Soba je prejel prvo nagrado literarnega natečaja Radia Slovenija, z zgodbama Polje soje in Herpes zoster pa je dvakrat zmagal na Proznih mnogobojih v okviru festivala Fabula. Objavljal je v reviji Literatura, na radiu Študent in na Radiu Slovenija.