Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

RIM - PRISTEN PORTRET VEČNEGA MESTA

Monografija, ki med slovenske bralce prihaja v prevodu Nade Grošelj, ponuja izrazito osebno obarvan sprehod skozi umetnostno zgodovino večnega mesta s kančkom politike in osebnih razmišljanj. Za Hughesa je Rim utelešenje ideje umetnosti, ki ni eterična in namenjena eliti, temveč navdihujoča, celo utilitarna. Prvi dve petini dela sta posvečeni starim Rimljanom in kratkemu orisu njihove zgodovine in institucij, predvsem pa dosežkom v arhitekturi, med njimi iznajdbi betona, vodovoda in cestnega sistema. V nadaljevanju Hughes preučuje obdobja zgodnjega krščanstva, križarskih vojn, renesanse in baroka, pod drobnogled pa postavi tudi potovanja po Italiji, značilna za izobražence 19. stoletja. Avtor v zaključku bralca prek vzpona Mussolinijevega fašizma povabi v Rim, kot ga poznamo danes, v epilogu pa ponudi še kritičen pogled na sodobne razmere v rimski umetnosti in družbi.

Med najbolj znana dela avstralskega umetnostnega kritika, pisatelja in producenta televizijskih dokumentarnih filmov Roberta Hughesa (1938-2012) sodi The Fatal Shore iz leta 1987, v katerem je podrobno opisal zgodnjo zgodovino Avstralije. Hughes je slovel tudi po televizijski seriji o moderni umetnosti, naslovljeni The Shock of the New, ter po svojih umetnostnih kritikah za revijo Time. Kritištvo je po mnenju mnogih povzdignil na raven umetnosti, saj je v svoji prozi znal živo zadeti bistvo svoje misli ali občutka o določeni umetnini, novinar New York Timesa Robert Boynton pa ga je nekoč opisal kot najslavnejšega umetnostnega kritika na svetu.

IZBRISANA - ROMAN O ANOMALIJAH SLOVENSKEGA DRUŽBENEGA SISTEMA

Roman Izbrisana prinaša zgodbo o samski mami Zali, ki v porodnišnici ugotovi, da je ni v računalniških sistemih ter da uradno ne obstajata ne ona ne njen novorojenček. Je zgodba o tem, kaj se je dogajalo na napačnem koncu razpadle države rojenim Slovencem, ki so jim v 90. letih minulega stoletja na upravnih enotah luknjali osebne izkaznice. Protagonistkina zgodba je pripoved o tem, kaj se zgodi, če izpadeš iz sistema - lahko te izženejo iz države, morda ti sosedje zasedejo stanovanje, ostaneš brez službe, zdravnika, celo otroka. Romaneskna zgodba se iz Zalinega mrzličnega iskanja rešitve prelevi v napet triler, ki raziskuje anomalije slovenskega družbenega sistema.

Pisatelj, scenarist in računalničar Miha Mazzini se podpisuje pod devet leposlovnih knjig in sedem priročnikov. Po štirih njegovih scenarijih so bili posneti filmi, dva kratkometražna je sam tudi režiral. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Slovenski roman leta za Drobtinice, lato ptico za izjemne umetniške dosežke, Vesno za najboljši scenarij za Sladke sanje ter nagrado CIRCOM za najboljši evropski TV film za Operacijo Cartier.

O NEVŠEČNOSTI BITI SLOVENEC - KRONIKA KULTURNE ZGODOVINE SLOVENSKEGA 20. STOLETJA

Kosova publikacija prinaša nabor okroglih petdesetih kritik oziroma refleksij neleposlovnim delom, ki so izšla med letoma 1993 in 2013. Avtor obravnava različne slovenske avtorje, katerih pisanje sodi v širok problemski sklop, ki ga v podnaslovu dela zgoščeno opredeljuje pojmovni trojček zgodovina-kultura-ideologija. V knjigi so tako zbrani različni prispevki k novejši slovenski kulturni zgodovini, na katere Kos gleda s polemično-komentirajoče distance. Med drugim je v publikaciji moč najti kritike klasikov, kot so Josip Vidmar, Edvard Kocbek in Božo Vodušek, pa tudi sodobnih avtorjev Draga Jančarja in Slavoja Žižka.

Matevž Kos je literarni zgodovinar, kritik, esejist in urednik. Med letoma 1993 in 1998 je bil odgovorni urednik revije Literatura, od leta 1998 je urednik knjižnih zbirk Novi pristopi in Labirinti. Leta 2001 je doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je danes redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Za svoj knjižni prvenec Prevzetnost in pristranost iz leta 1996 je prejel nagrado Marjana Rožanca za slovensko esejistično knjigo leta, za monografijo Poskusi z Nietzschejem iz leta 2003 pa Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke. Podpisuje se pod šest knjig, številne razprave, eseje, literarne kritike in kolumne.

KDO POJASNI KRASNE BASNI - DUHOVIT NABOR ZGODB O SVETU IN NAS SAMIH

V zbirki Domače branje je izšla zbirka domačih in tujih basni po izboru Igorja Sakside in Mojce Honzak. Basni so v knjigi razdeljene na dve temeljni skupini. V prvi so tuje ljudske in avtorske basni, znanim avtorjem, denimo Ezopu, da Vinciju, de la Fontainu ob bok pa so postavljene tudi indijske, indijanske, arabske in kitajske basni. Drugo skupino tvorijo starejše in sodobne slovenske basni, ki so razporejene v tri sklope glede na to, katere živali v basni prevladujejo. Pretežno pernatim, Pretežno zverinskim in Pretežno rogatim basnim sledita še didaktično poglavje, posvečeno raziskovanju basni, ter izbor basni, pod katere se podpisujejo slovenski otroci.