Vodja Festivala Bled Jernej Brence za STA: Prilagajanje tržnemu gospodarstvu je eksekucija slovenske kulture

Na razpisu ministrstva za kulturo za sofinancirane festivala letos prvič v 19-letni zgodovini Festivala Bled niste bili uspešni.

Na razpisu smo dobili le nekaj točk premalo. Žal mi je, da nismo dobili zaupanja nove ekspertne komisije oziroma smo to zaupanje izgubili.

Menite, da je vaš festival sklop dogodkov, ki bi ga morala država sofinancirati? Lahko kaj spremenite, da bi pridobili več točk?

Res je, da nismo tako alternativni, kot bi si mogoče ekspertna komisija želela, po drugi strani pa na primer festival v Salzburgu že vsa leta temelji na Mozartu in res ne vem, kaj bi tu spreminjali. Naša vizija je pač, da obstanemo.

Kakšen je vaš letošnji proračun?

Letošnji festival bomo morali speljati z nekaj več kot 30.000 evri, ki jih v skoraj večinskem delu prispeva Zavod za kulturo Bled.

Vam na pomoč tudi v teh kriznih časih še lahko priskočijo sponzorji ali donatorji?

Letos smo dobili tri sponzorje, vendar so sponzorska sredstva običajno v obliki storitev. Zahvaliti se moramo tudi podpori močnega tima na Bledu, brez katerega festivala ne bi bilo.

Koliko je prejšnja leta prispevala država?

Že leta so sredstva upadala, lani smo od države dobili še 24.000 evrov.

Kako se manko teh sredstev odraža v letošnjem festivalskem dogajanju?

Določene stvari smo bili primorani spremeniti. Ukinili smo tekmovanje za violino, violo in komorno glasbo, ki je bil edini v združenju mednarodnih tekmovanj in je predstavljal kar velik strošek. Poleg tega na Bledu ne gostimo več noči slovenskih skladateljev. Namesto običajnih 17 večernih koncertov v festivalskem programu jih je letos le 11.

Vendar je kljub programskim krnitvam letošnji festival rekorden...

Vesel sem, da smo na Bled pritegnili še več mladine, ki se udeležuje mojstrskih tečajev. Tako Festival Bled ostaja največji slovenski festival, ki združuje znanje starih mojstrov in mlade. Imamo 11 profesorjev in v primerjavi s preteklimi leti še precej več udeležencev mojstrskih tečajev. Imamo 101 udeleženca tečajev za violino, violo in komorno glasbo, 26 pevcev, 12 udeležencev tečaja komorne igre in šest čelistov. Tolikšnega števila udeležencev tečajev v vsej 19-letni zgodovini še nismo imeli.

So mojstrski tečaji bistvo blejskega festivala?

Pred 18 leti sem festival zasnoval zato, da bi svoje znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil ob študiju na Dunaju, predstavil in prenesel širši publiki. Prvi mojstrski tečaj violine je vodil profesor Michael Frischenschlager iz Avstrije, ki še danes aktivno kot profesor sodeluje na festivalu. Učenci, ki so prihajali iz Slovenije in tujine, so svoje glasbeno znanje tekom festivala plemenitili ter se predstavili na različnih blejskih prizoriščih. Občinstvo jih je odlično sprejelo, zato se je program festivala v naslednjih letih vse bolj širil.

Od kod prihajajo letošnji udeleženci tečajev?

Profesorji smo iz Slovenije, Avstrije, Francije, Finske, Poljske, Koreje, Nizozemske, Švice in Belorusije, slušatelji pa iz Poljske, Litve, Južne Koreje, Japonske, Kitajske, Avstrije, Bolgarije, Francije, Italije, ZDA, Kanade, Tajske, Belgije in Slovenije.

Kako pomembni so ti tečaji v svetovnem merilu? Kakšne uspehe dosegajo slušatelji?

Lahko rečem, da je bilo na Bledu v 19 letih okoli 100 imen, ki so že imela svetovno kariero ali pa so jo še naredili.

Kakšen pa je vpliv festivala in udeležencev na sam Bled in njegov poletni utrip?

Velik je doprinos h kulturnemu turizmu, saj že sami udeleženci tečajev, ki na Bledu ostanejo po deset dni, prispevajo k nočitvam. Gibanje mladine po Bledu pa zagotovo nekoliko popestri tudi sam kraj in dogajanje v njem.

Je tudi med obiskovalci festivala veliko tujcev?

Kar približno dve tretjini obiskovalce je tujcev. Vsako leto imamo tudi med 30 in 35 abonentov, ki v skladu s Festivalom Bled načrtujejo svoj dopust. To je naša zvesta publika, ki pride na vsak koncert.

Se boste morda še bolj skušali prilagoditi okusu občinstva?

Država nas dejansko sili, da se prilagajamo tržnemu gospodarstvu, kar pa je v bistvu eksekucija slovenske kulture.

Kaj ljudje najrajši poslušajo? V katero smer bi lahko šel Festival Bled?

Najbolj ljudi pritegnejo Modrijani, vendar mi tako daleč ne bomo šli. Ne bo pa po sili razmer na festivalu več eksperimentalnih zvočnih ploskev, temveč bo moral biti program bolj lahkotno, poletno obarvan.

Poskušate publiko privabiti tudi s kakšnimi znanimi imeni?

Kdorkoli kaj velja v slovenskem prostoru, je v preteklosti že nastopal na Festivalu Bled. Letos bomo festival zaključili 17. julija s koncertom Balkan Boys, ki so etno jazz ansambel, pridružil pa se jim bo bosanski slavček, eden najbolj znanih pevcev bivše Jugoslavije Hari Mata Hari.

Se na ta način vsebinsko ne pokrivate z blejskim etno festivalom Okarina?

Ne, ker je Okarina res etno obarvana. Tu pa je govora o glasbenikih, ki balkansko izročilo obdelujejo na jazzovski način.

Boste prihodnje leto znova poskušali kandidirati za državna sredstva?

Seveda se bomo znova prijavili, že zato, ker bi bilo lepo okroglo, 20. obletnico primerno obeležiti. Toda ne glede na izid bo Festival Bled obstal, dokler bo na Bledu tak tim.

Kakšna škoda za slovenski kulturni prostor bi nastala, če bi festival zamrl?

To se ne more zgoditi.