Na hitro prelistano 12.7.2014 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 12. julija - Pri Cankarjevi založbi so izdali knjigo esejev Uroša Zupana Sto romanov in nekaj komadov, pri Mladinski knjigi pa roman Elizabeth Gilbert Pečat stvarjenja. Založba Modrijan je izdala avtobiografijo svetovno znane plesalke Isadore Duncan z naslovom Moje življenje, založba Sanje pa otroško slikanico Guida van Genechtena Veliko tekmovanje v kakcih.

Ljubljana.
Esejistična knjiga avtorja Uroša Zupana z naslovom Sto romanov in nekaj komadov.
Foto: STA

Ljubljana.
Roman pisateljice Elizabeth Gilbert z naslovom Pečat stvarjenja.
Foto: STA

Ljubljana.
Slikanica ilustratorja Guida van Genechtena z naslovom Veliko tekmovajne v kakcih.
Foto: STA

Ljubljana.
Avtobiografija Isadore Duncan z naslovom Moje življenje.
Foto: STA

STO ROMANOV IN NEKAJ KOMADOV - NABOR ESEJISTIČNIH RAZMIŠLJANJ UROŠA ZUPANA

Sto romanov in nekaj komadov je esejistična knjiga, ki se približuje prozi. Ponuja hvalnico branju in poslušanju, hkrati pa tudi potovanje od otroštva proti zreli dobi, ki ga odlikuje natančen opis postaj, na katerih se ustavlja pripovedovalec. Knjigo uvede esej o kultni zbirki Sto romanov, sledi razmišljanje o otroški klasiki Piki Jakob, med eseji pa so med drugim še
prispevek o satirični klasiki Peto nadstropje trinadstropne hiše ter esej o Milanu Kleču in Hermannu Hesseju. V drugem delu sledijo komadi, v katerih avtor predstavi znane, včasih bolj skrivnostne, a v večini primerov prav tako klasične teme. Knjiga je preplet dveh svetov - sveta književnosti in glasbe - obenem pa tudi zgodba o ljubezni in vzvišenih trenutkih, ki naj bi jih pisanje obvarovalo pred časom in pozabo, nenazadnje pa tudi zgodba o klasiki oziroma o njenem zagovoru.

Uroš Zupan (1963) je pesnik, esejist in prevajalec. Je avtor devetih knjig poezije in sedmih esejističnih knjig. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim zlato ptico, nagrado Prešernovega sklada ter Jenkovo nagrado in Župančičevo nagrado.

PEČAT STVARJENJA - ROMAN AVTORICE KULTNE KNJIGE JEJ, MOLI, LJUBI

Pečat stvarjenja je zadnji roman ameriške pisateljice Elizabeth Gilbert (1969), ki je svetovno slavo dosegla s knjigo spominov Jej, moli, ljubi, po kateri je nastal tudi film z Julio Roberts v glavni vlogi. Nadaljevanje spominov je popisala v knjigi Za vedno. Njen zadnji, pričujoči roman, ki ga je v slovenščino prevedla Vesna Velkovrh Bukilica, je po mnenju kritikov in bralcev njeno najboljše delo doslej. V osredju je zgodba o Almi Whittaker, o hrepenenju po prijateljstvu, znanju in ljubezenski izpolnitvi ter o botaničnem raziskovanju v 19. stoletju. Protagonistka se rodi sredi hladne filadelfijske zime leta 1800 v premožni ameriški družini. Njen oče, ki je obogatel z uvozom in izvozom eksotičnih rastlin, ji poleg brezskrbnega otroštva podari še svojo ljubezen do rastlin, njena stroga mati pa je prepričana, da je temelj odličnosti dobra splošna izobrazba. Ena največjih Alminih ljubezni postanejo mahovi, ki jo iz domačega posestva zvabijo na oddaljeni Tahiti.

MOJE ŽIVLJENJE - AVTOBIOGRAFIJA PIONIRKE SODOBNEGA PLESA

Avtobiografija Isadore Duncan (1877-1927) ponuja zgodbo o strastni, vizionarski, brezkompromisni, razvpiti, a tudi osamljeni plesalki, ki je živela v središču družbene smetane. Duncanova, ki velja za eno od ključnih pionirk sodobnega plesa, je zmagovalka in tragična junakinja obenem. V njeno zgodbo vstopajo veliki sodobniki, kot so Auguste Rodin, Gabriele D'Annunzio, Eleonora Duse, Konstantin Stanislavski, Gordon Craig. Skupaj z njimi predstavlja podobo sveta ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja na relaciji Amerika-Evropa-Sovjetska zveza. Duncanova je svet doživela v širokem razponu, od socialnega dna do vrhovne družbene elite, rdeča nit njenega življenja pa je bil ples.

Avtobiografije se je lotila malo pred tragično smrtjo, ko ji je šal, ki se ji je med vožnjo zapletel v kolo športnega kabrioleta, zlomil vrat. O plesalki je bil leta 1968 posnet tudi film, v katerem je Duncanovo igrala Vanessa Redgrave, šoferja usodnega avtomobila pa Lado Leskovar. Svetovna zvezda, znana tudi po burnih privatnih in družbenih odzivih ter številnih ljubezenskih aferah, je ponudbo za pisanje sprejela povsem obubožana. Po željah založnika naj bi avtobiografsko pripoved gradila predvsem na svojem intimnem življenju, skupaj s škandali vred. V svoji izpovedi brez predsodkov opisuje tako svoje najlepše kot tudi najtežje trenutke. Svojo zgodbo konča tik pred daljšim bivanjem v Sovjetski zvezi, kjer je doživela svojo zadnjo veliko in odmevno, a tudi nesrečno ljubezensko zvezo s pesnikom Sergejem Jeseninom. Knjiga je v slovenskem prevodu Katarine Mahnič izšla šele 87 let po prvi izdaji leta 1927.

VELIKO TEKMOVANJE V KAKCIH - SLIKANICA ZA NAJMLAJŠE IN ŠALJIVCE PO DUŠI

Slikanica priljubljenega flamskega avtorja in ilustratorja slikanic Guida van Genechtena, ki jo je poslovenila Stana Anželj, vsebuje pripoved o levjem kralju Kakaju, ki vsako leto s svojim pomočnikom, ministrom za velike in male potrebe, priredi veliko tekmovanje v kakcih. Tokrat na tekmovanju šteje domiselna predstavitev iztrebljenih umetnin. Najlepši hlačni pridelek se zapiše v spominsko ploščo velikih tekmovanj v kakcih.

Slikanice Guida van Genechtena (1957) so priljubljene tudi med slovenskimi malčki, saj so prevedene že Velika knjiga o kahlici, Velika knjiga o objemih, Slončki plešejo, Mame s svojimi mladički, Očki s svojimi mladički, Čisto prvi poljubček in Lahko pokukam v tvojo pleničko?