misliJužna Afrika se spominja Gordimerove
Johannesburg, 15. julija - Južna Afrika je izgubila literarno velikanko brez primere - pisateljico, katere življenjsko delo je bilo nastavljanje ogledala naši družbi in večno zavzemanje za človečnost, so v poklon Nobelovi nagrajenki za literaturo Nadine Gordimer, ki je v starosti 90 let umrla v nedeljo, zapisali v Afriškem narodnem kongresu.
Švedska, Stockholm.
Južnoafriška Nobelova nagrajenka za literaturo Nadine Gordimer.
Foto: Xinhua/STA
Gordimerova, ki je umrla na svojem domu v Johannesburgu, je bila ena vidnejših aktivistk v boju proti južnoafriškemu sistemu rasne segregacije, vsa njena dela, ki niso bila prepovedana, pa je v zaporu prebral tudi nekdanji predsednik Južnoafriške republike Nelson Mandela.
Mandela, ki je z Gordimerovo tudi prijateljeval, je v svoji avtobiografiji o času v zaporu zapisal, da se je iz njenih del veliko naučil o rahločutnosti svobodomiselnih belcev.
Gordimerovi se je poklonila tudi Fundacija Nelsona Mandele, ki jo je opisala kot veliko pisateljico, domoljubko ter glas enakopravnosti in demokratičnosti. Predsednik fundacije Njabulo Ndebele je izrazil globoko žalost ob izgubi "velike dame južnoafriške literature in prijateljice Nelsona Mandele".
"Gordimerova je podelila glas bolečini in stiski milijonov ljudi, ki jih je apartheid utišal, ta glas pa je slišal ves svet," pa je zapisala predsednica judovske organizacije Jewish Board of Deputies Mary Kluk.
Član Švedske akademije, ki je Nobelovo nagrado Gordimerovi podelila za "izjemno, epsko pisanje, ki je veliko prispevalo človeštvu" leta 1991, Per Wastberg je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa izrazil žalost ob smrti pisateljice, s katero se je pogovarjal še pred nekaj tedni.
"Vse je bilo kot ponavadi. Le malo se je pritožila zaradi težav pri hoji zaradi artritisa. A bila je oseba, za katero nisi nikoli vedel, ali skriva resnično počutje," je dejal.
Predstojnik angleškega oddelka na johannesburški univerzi Witwatersrand, kjer je Gordimerova študirala, Michael Titlestad pa je po poročanju spletne strani News24 pojasnil, da je pred nekaj tedni izvedel, da pisateljica ni najbolje.
"Spominjam se je kot izjemno neposredne in jasne v svojih pričakovanjih do družbe," je dodal.
Pisateljica se je leta 1923 v Gautengu rodila evropskim judovskim imigrantom. Pisati je Gordimerova, ki je Nobelovo nagrado prejela prav za opise ljudi v diskriminatornem režimu, začela že v dijaških letih.
Po šolanju v Johannesburgu je predavala na univerzah v ZDA, kot so Harvard, Princeton in Columbia, nato pa se je vrnila v domovino. Po masakru v Sharpevillu leta 1960 se je pridružila takrat prepovedanemu Afriškemu narodnemu kongresu.
Med apartheidom so prepovedali tri njena dela in antologijo temnopoltih južnoafriških pesnikov, ki jo je zbrala in uredila. Napisala je 15 romanov in več zbirk kratkih zgodb, med pomembnejša sodijo romani The Lying Days (1953), Occasion for Loving (1963) in Posestnik (1974).
V slovenščino sta poleg Posestnika prevedena še romana Burgerjeva hči in Pobran ter Izbrane novele.