Na Dobovi raziskujejo tri tisoč let staro prazgodovinsko naselje

Namestnik vodje izkopavanj in arheolog Matjaž Novšak je za STA povedal, da so na površini dobrih 3000 kvadratnih metrov odkrili ostanke prazgodovinskih koč, njihovih v požaru ožganih z glino utrjenih lesenih zidov in številne delce hišnega keramičnega posodja.

Predvidevajo, da naj bi naselje ob vznožju nekdanje obsavske terase, ki so ga omejevale nekdanje rečne mrtvice, obsegalo najmanj cel hektar. Tolikšno površino pa nameravajo tudi raziskati, je dodal.

Omenjene najdbe naselje kulturno postavljajo v pozno bronasto dobo oz. v zgodnje obdobje tako imenovane kulture žarnih grobišč, časovno pa v 12. do 10. stoletje pred našim štetjem.

Arheološka izkopavanja, ki jih pod konservatorskim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije izvaja zasebno arheološko podjetje Arhej, so začeli danes, predvidoma pa naj bi jih končali do začetka septembra.

Kot je znano, arheologi obdobje mlajše bronaste dobe zaradi pogostega pojava planih grobišč z velikimi žarami imenujejo tudi kultura žarnih grobišč ali s kratico KŽG. Ljudstvo, ki je pepel rajnkih pokopavalo na ta način, je poznano le prek izkopavanj grobišč in raziskovanja ostankov njihovih naselbin.

Poimenovanje te prazgodovinske skupnosti se ni ohranilo. Gre tudi za prvo večje ljudstvo na območju današnje Slovenije, ki je za seboj pustilo vrsto manjših in prostranih planih grobišč s skromnimi ali bogatimi pridatki, na gričih pa ostanke mogočno utrjenih naselbin, gradišč ter vrsto zakladnih najdb z bronastim orodjem, orožjem, nakitom in polizdelki.

KŽG in njena značilna kultura veljata tudi za prehodno obdobje med bronasto in železno dobo.