Intervju 6.8.2014 9:12

Prednosti slovenskih poletnih festivalov sta majhnost in narava

pripravila Ines Kresnik

Vinica, 6. avgusta - Slovenska festivalska mrzlica se je tudi letos začela z renčanjem Metaldays v Tolminu, Kolpo pa so preplavili obiskovalci Schengenfesta. Festivalsko poletje v jesenskih razmerah bo avgusta, ponovno v Tolminu, zazvenelo še v obliki Punk Rock Holiday in Overjam International Reggae Festivala. Festival je turizem, je za STA povedal Bojan Rojko.

Dolina Lepena. Soča. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Dolina Lepena.
Soča.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Festivali, večdnevni družabni dogodki, ki se tržijo z nizom koncertov in obljubo piknik-zabave, obiskovalcev ne vabijo zgolj s programom, ključno je tudi prizorišče. Na festivalskem odru ne stoji kdorkoli in oder ni postavljen kjerkoli. Svoj oder so strateško postavili tudi organizatorji Schengenfesta, največjega slovenskega kamping festivala glasbe različnih zvrsti, ki je iz dvodnevne prireditve s 1000 obiskovalci zrasel v štiridnevni festival, ki ga obišče več kot 25.000 ljudi.

"Organizatorja Schengenfesta, Darjan Moravec in Jernej Zajc, domačina v Vinici, ki ima okoli 300 prebivalcev, sta začela z lokalnim festivalom, ki je naslednje leto že prerasel v vseslovenski festival. Kmalu je postal mednaroden. Že leta vabijo glasbene skupine iz različnih držav. Kar se tiče raznolikosti in pomembnosti gostov, je bil letos nabor največji in najboljši. Prvič beležimo tudi obiskovalce iz Makedonije, Madžarske, Italije, Avstrije, Nemčije, celo Skandinavije, za nekajkrat pa se je povečal tudi obisk iz Hrvaške. Schengenfest je zrasel iz zdrave ambicije, ljubezni do glasbe in želje, da se nekaj naredi v tem prostoru," je dejal Rojko, medijski predstavnik Schengenfesta.

Festivali unovčujejo enkratnost intimnega prizorišča. Ključen element, da lokalni dogodek postane uspešno festivalsko prizorišče, je tudi bližina reke.

"Bližina vode zelo pozitivno vpliva na obisk festivala, saj daje občutek izrazitega stika z naravo. Festivali ob vodi so slovenska specifika. Večina velikih, najbolj znanih festivalov v tujini so festivali za 100.000 ljudi na odprtih prostorih in so zato dosti bolj brezosebni, pogosto brez sence in naravnih lepot. Tujci k nam prihajajo ravno zaradi tega, ker je vzdušje domačno, toplo, narava pa prekrasna. Schengenfest je v Krajinskem parku Kolpa, v zaščitenem območju, ki nudi neokrnjeno lepoto narave," pojasnjuje Rojko.

Za uspešnost festivala je ključno sodelovanje lokalne skupnosti.

Po Rojkovih besedah domačini Schengenfest sprejemajo zelo pozitivno, a kot pri vseh festivalih so bili na začetku, med uveljavljanjem, tudi kakšni krči. "Povsod, tudi na Woodstocku, so bili sprva skeptični. To je normalna prva reakcija, ko pa ljudje vidijo, da je vse v redu, da so obiskovalci kultivirani, da spoštujejo specifiko kraja in njegovih prebivalcev, da je tudi njim lahko koristen, so veseli in se festivala tudi radi udeležijo," je dejal.

"Festival pa je tudi pomembno promocijsko sredstvo za kraj in okolico, predvsem v turističnem smislu. Pred Schengenfestom na žalost marsikdo ni poznal Bele krajine, kaj šele Vinico ali Črnomelj, tako pa z njim organizatorji 'ustvarjajo' nove obiskovalce, ki se z leti tudi zaposlijo in tudi izven festivala pridejo z družinami na oddih," je pojasnil Rojko.

Med festivalskim vikendom je lani ob Kolpo prišlo 25.000 ljubiteljev glasbe in dobre zabave, letos pa so organizatorji kljub deževnemu poletju med 1. in 3. avgustom beležili še večji obisk, na katerega Vinica ni bila pripravljena. Invazija festivalskih kobilic je izropala lokalne trgovine. V bližnjem kampu Katra, kamor so se zatekli begunci iz "Darfurja", kot so poimenovali šotorišče pod festivalskim odrom, se je bilo za nakup pizze potrebno vpisati na čakalno listo. Lačni, ki niso želeli čakati na 17. mestu v vrsti, pa so se lahko zadovoljili zgolj z žalostnim hotdogom.

Forma festivala ni končna in nespremenljiva. Festival se vedno da izboljšati, je povedal Rojko: "Zamenjava kamping prostora in prizorišča se je letos izkazala za zelo praktično novost. Da je senca v kampu že ob petih popoldne, je nekaj povsem drugega, kot pa da si na odprtem do osmih, devetih zvečer. Na vsakem festivalu ugotavljamo, kje se da še kaj popraviti. Tako se ustvarja naravna rast."

Mirna in viharna obdobja, srednje pot ni.

Organizacija festivala je po njegovih besedah naporna kot vodenje borzne hiše; obstajajo mirna in viharna obdobja, kar povzroča dodatni stres. Na samem festivalu pa je večinoma "nevihtno".

"Iskanje skupin in dogovarjanja za Schengenfest se začnejo že septembra, oktobra. Program se začne postavljati že leto pred festivalom in potem skušamo dobiti čim boljše izvajalce v finančnem razponu, ki si ga festival lahko privošči. Gre za dolge pogovore s tujimi menedžmenti in agenturami," je dejal Rojko.

Izvajalci imajo svoja, tako Rojko, "navodila za uporabo" (t. i. hospitality rider), ki jih organizatorji dobijo in jih upoštevajo: "Ne izvajalec ne organizator si ne moreta privoščiti, da bi nastop odpadel zaradi želodčnih krčev, zastrupitve s hrano ali kakšne alergije. In vsi ljudje smo vajeni določenega standarda. Tako je tudi z glasbeniki."

"Recimo, letošnje osrednje goste, Die Antwoord smo nastanili v Dolenjskih Toplicah, v hotelu, ki jim je ustrezal, kjer so bili zelo zadovoljni. Tak obisk pomeni veliko za promocijo kraja, saj so fani po vsem svetu videli njihove slike na Facebooku. Krasno so se imeli, to potrebujejo. Vsak dan, od pol leta pa vse tja do treh, so nekje drugje in vsak večer morajo na odru pokazati 100 odstotkov," poudarja.

Na koncu vedno pride natakar in prinese račun.

Kot pojasnjuje Rojko, so v Sloveniji sponzorska sredstva večen problem - jih ni ali pa so minimalna: "Organizatorji so hvaležni za vsak denar, ki ga dobijo. A tega je absolutno premalo, da bi lahko rekli, da to vpliva na finančno stabilnost festivala. Še vedno so organizatorji odvisni sami od sebe oziroma od prodaje vstopnic in prodaje ostalih stvari na festivalu."

Za tako velike dogodke z izjemno visokimi stroški je to zelo nevarno, če nimajo močnejšega finančnega zaledja: "Cene vstopnic in ostalega na festivalu se morajo držati spodnjih meja sprejemljivosti za potencialni pozitiven finančni izid."

Festivalska kultura, od punck rock počitnic, metalskega oddiha do reggea ritmov, je v Sloveniji dobro razvita, a obiskovalci vendarle ne romajo od prizorišča do prizorišča, pač pa izberejo festival, ki jim ustreza: "Do neke mere si morda delimo publiko, največkrat pa ne."

"Schengenfest je že od začetka ciljal na mladino, na obiskovalce od 18 do 24 let. Že drugo leto pa smo začeli beležiti, da je povprečna starost okoli 30 let. Ljudje so ga prepoznali kot zelo sproščen festival. Beležimo starostno raznoliko publiko, mlade pa tudi starejše, stare 60, celo 70 let."