misliPred 45 leti na današnji dan preminil nemški mislec Adorno
Frankfurt, 6. avgusta - Mineva 45 let, odkar je v švicarskih gorah zaradi kapi preminil nemški filozof, sociolog in muzikolog Theodor Wiesengrund Adorno. Bil je eden vodilnih predstavnikov in soustanoviteljev frankfurtske šole, ki se je ukvarjala s kritično teorijo družbe in z analizo totalitarizma. Adorno je poudarjal pomen posameznika in odklanjal avtoritarnost.
Adorno, ki se je rodil leta 1903 v Frankfurtu na Majni, je leta 1924 diplomiral iz filozofije. Leta 1934 se je pred nacisti umaknil v Veliko Britanijo na Oxford, pozneje pa v ZDA, kjer je delal na univerzah Princeton in Berkeley.
Po koncu druge svetovne vojne se je vrnil v Nemčijo, kjer je z Maxom Horkheimerjem ponovno oživil frankfurtsko filozofsko šolo. Bil je glavni zastopnik kritične šole, filozofsko-sociološke smeri, ki predpostavlja preverjanje znanstvenih teorij izključno s praktičnim razumom.
Med Adornovimi deli velja omeniti Dialektiko razsvetljenstva, ki jo je napisal s Horkheimerjem. Eden izmed njenih pomembnih aspektov je obravnava elementov antisemitizma, delo pa se ukvarja tudi s pojmom razsvetljenstva, ki ga obravnava ali kot mit ali kot nekaj, kar se sprevrača nazaj v mit.
V slovenskem prevodu so od avtorjevih samostojnih del na voljo še Uvod v sociologijo glasbe, Žargon pravšnjosti, Beležke o literaturi in Minima moralia: Refleksije iz poškodovanega življenja.
Mesto Frankfurt v spomin na misleca od leta 1977 podeljuje Adornovo nagrado. Doslej so nagrado, ki jo podeljujejo na tri leta, med drugim dobili Norbert Elias, Jürgen Habermas in Jacques Derrida. Nazadnje jo je leta 2012 prejela ameriška filozofinja Judith Butler.