Na Festivalu Radovljica raznolik repertoar in redka historična glasbila

Kot je za STA povedal Maričnič, v program festivala izbere skladbe, ki se mu zdijo najboljše in najbolj zanimive. Trudi se za raznolikost zasedb, izvedb in izvajalskih prijemov. Ne ukvarja pa se s primerjavo z ostalimi tovrstnimi festivali v Sloveniji in v tujini. "Najpomembneje je, da so koncerti polni in ljudje sprejmejo to glasbo," je poudaril.

V primerjavi s festivali stare glasbe v Brežicah in v Ljubljani je repertoar v Radovljici bolj ekskluziven, saj je na radovljiškem festivalu mogoče videti tisto, česar sicer v Sloveniji zagotovo ne bi bilo, je prepričan Marinčič. Letos bo tako na primer mogoče slišati rekonstrukcije dolgih srednjeveških trobent.

Festival zaznamuje tudi več vrhunskih izvajalcev, ki za radovljiški festival velikokrat pripravijo povsem drugačen spored, kot ga izvajajo drugod. Na Marinčičevo pobudo se prav za koncert na Festivalu Radovljica sestavijo določeni dueti in druge zasedbe.

Marinčič ob vse številčnejših festivalih stare glasbe opaža, da se stara glasba ne razvija, kot je pričakoval, temveč na primer zlasti baročna glasba že postaja komercialna. Radovljiški festival pa jim je lani uspelo povsem zapolniti brez baročne glasbe.

"V ljudeh se trudim zbuditi radovednost," je izpostavil Marinčič, ki rad predstavlja drugačno, nepoznano glasbo. Ker ne gre za mainstream glasbo, tudi izvajalci niso tako dragi in lahko na festival kljub omejenim finančnim sredstvom povabijo tudi najboljše.

Letošnji repertoar obsega deset zelo raznolikih koncertov, ki prikazujejo različna obdobja glasbene zgodovine od 9. do 20. stoletja. V Radovljico prihajajo glasbeniki iz Armenije, Avstralije, Bosne in Hercegovine, Francije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, Španije, Švedske, Švice, Velike Britanije in ZDA.

Slišati bo mogoče starodavne napeve Bosne in Hercegovine, slavnostne fanfare mestnih in dvornih piskačev 14. in 15. stoletja, duhovne dialoge iz arhiva koprske stolnice, pesmi največjih italijanskih in angleških skladateljev 17. stoletja, orgelsko glasbo ter motete in koralne melodije iz Francije sončnega kralja.

Predstavljene bodo baročne sonate za kljunasto flavto, glasba Carla Philippa Emanuela Bacha ob 300. letnici skladateljevega rojstva, komorna dela Johannesa Brahmsa in sodobnikov na ustreznih zgodovinskih glasbilih in glasbo za solistično violino iz prve polovice 20. stoletja.

Na otvoritvenem koncertu 9. avgusta bo nastopila vodilna svetovna zasedba srednjeveških pihal in trobil Les haulz et les bas. Naslednje dni pa se bodo zvrstili violinist Žiga Brank, ansambel Musica cubicularis, ansambla Dialogos in Kantaduri ter virtuoz na kljunasti flavti Dan Laurin, ki je poleg tenorista Charlesa Danielsa eden najbolj znanih glasbenikov letošnjega festivala.

Do 24. avgusta se bodo predstavili še pevci ansambla Le Concert Tribout, armenska glasbenika Davit Melkonyan in Mikayel Balyan, lutnjistka Elizabeth Kenny, Benedek Csalog in Dora Petery na prečni flavti in klavikordu ter italijanski pevec Pino De Vittorio s člani ansambla Laboratorio '600.