Srečanje na Prežihovini v znamenju stoletnice prve svetovne vojne

Srečanje na Prežihovi bajti, kjer je urejen spominski muzej Prežihovega Voranca, je vsako leto bolj obiskano. Na srečanjih so doslej vselej pripravili predavanje na določeno temo, povezano s Prežihom, letos pa so se odločili za obeležitev stoletnice začetka prve svetovne vojne, v vrtincu katere se je znašel tudi Prežihov Voranc.

Zbrane bo med drugim nagovorila Petra Svoljšak, znanstvena svetnica in predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri ZRC SAZU, ki je tudi podpredsednica nacionalnega odbora za obeležitev stote obletnice začetka prve svetovne vojne.

Prežihovega Voranca kot pisatelja slovenska literarna zgodovina uvršča med predstavnike socialnega realizma. Literarno pot je začel leta 1909 s črticami iz delavskega, kmečkega in potepuškega življenja. Zbrane so v knjigi Povesti, ki jo je izdal še pod svojim pravim imenom Lovro Kuhar. Sledijo njegove najbolj znane novele o življenju preprostih ljudi, kot sta Boj na Požiralniku in Odpustki, v katerih je opisal izjemne posameznike, ki so v sporu z okoljem.

Osrednji pripovednik socialnega realizma je postal z romanom Požganica, v katerem je upodobil boj za svobodo Koroške, vojnim romanom Doberdob in romanom Jamnica, s katerim je prikazal podobo življenja v rodnih Kotljah. Zadnji umetniški vrh so avtobiografske črtice Solzice, ena najlepših slovenskih mladinskih knjig. Pisal je tudi potopise - Od Kotelj do Belih Vod, Borba na tujih tleh - ter zgodovinsko-politične brošure in članke.

V Prežihovi bajti na Preškem Vrhu, kamor se je družina Prežihovega Voranca preselila leta 1911, ko je bil Prežih star 18 let, je od leta 1979 urejen spominski muzej Prežihovega Voranca. Letno ga obišče od 6000 do 7000 ljudi, med njimi veliko šolarjev.