Jasna Nadles za STA: V ospredju kakovostna vsebina, ne številke

Tudi na letošnji, 13. izdaji festivala se bodo posvetili predvsem poustvarjanju Tartinijeve bogate glasbene dediščine. Glasbeniki bodo nastopali na različnih piranskih prizoriščih, med drugim v Minoritskem samostanu in Tartinijevi hiši.

Poleg Ansambla 1756 z violinistom Dimitrisom Karakantasom, ki bo igral na Tartinijevo violino, bodo v sklopu festivala med drugim nastopili še bratislavski harmonični hornisti Lotz Trio, ki igrajo na replike basetnih rogov iz druge polovice 18. stoletja, ter priznana komorna zasedba Madžarski virtuozi.

Ob osrednjem festivalskem programu bo v Kopru potekal tudi projekt Tartini junior, namenjen mladim nadarjenim glasbenikom. Na Glasbeni šoli Koper bo nastopil Trio Reverie, zmagovalec mednarodnega tekmovanja Giuseppe Tartini. Novost letošnje izdaje festivala so tudi glasbene delavnice. Na Fakulteti za turistične študije Turistica bo o kulturnem menedžmentu spregovoril Frans Brouwer, v Tartinijevi hiši pa bosta z mladimi glasbeniki ustvarjala italijanski flavtist Stefano Bet in hrvaški violinist Bojan Čičić.

Začetki festivala začetki segajo v leto 2002. Kje je vzniknila ideja zanj?

S soorganizatorjem festivala Vrsajkom sva se leta 2002 vrnila iz Francije in skupaj obiskala Piran. Glavna inspiracija za festival je izvirala iz dejstva, da tako lepo mesto z bogato tradicijo nima festivala. Ker sva tudi midva glasbenika - sama igram flavto, Vrsajko pa violončelo - sva se odločila, da v Piran povabiva nekaj glasbenikov z vsega sveta. Začeli smo s štirimi koncerti, takoj vzpostavili neko simpatično atmosfero in Piran je zadihal z glasbo. Danes smo stalnica, ki plava v širši glasbeni sceni Obale.

Koliko pa pri organizaciji festivala pomaga, da ste glasbenica? Kakšne so prednosti in slabosti?

Pozitivna stran tega, da smo organizatorji glasbeniki, je ta, da smo zelo kritični do programa in da že zaradi sebe želimo pripraviti kakovosten program. Kakšen ekonomist bi verjetno bolj gledal številke, mi pa gledamo vsebino. Hkrati si kot glasbenik lahko ustvarjalen pri pripravljanju programa, kar je lep del tega procesa. Prav zaradi energije, ki jo na ta način vdahnemo festivalu, se je v več kot desetletju tako zgodilo že ogromno odličnih koncertov.

Tartini festival v ospredje postavlja njegovo glasbeno dediščino. Poleg Tartinijevih del pa festival predstavlja tudi dela drugih velikih svetovnih in slovenskih skladateljev ter dela sodobnih ustvarjalcev, ki jih navdihuje Tartinijeva umetnost. Bi koga izmed letošnjih nastopajočih veljalo posebej izpostaviti?

Vedno se trudimo, da v Piran pripeljemo nove, zanimive glasbenike, posebno te, ki se ukvarjajo s historičnimi instrumenti. Letos bo na festivalu tako prvič mogoče slišati basetne rogove. V sklopu festivala se skušamo dotakniti tudi pomembnejših obletnic svetovno priznanih skladateljev, recimo Carla Philippa Emanuela Bacha in Wolfganga Mozarta. Festivalski program sestavljajo zanimivi glasbeniki na eni in pomembnejše obletnice na drugi strani.

Pri ustvarjanju programa je naša edina prošnja nastopajočim ta, da v svoj program vključijo kakšno Tartinijevo delo. Sicer pa upoštevamo tudi njihove želje in predloge, torej kar bi se jim zdelo zanimivo predstaviti na koncertnem odru. Flavtist Stefano Bet se je tako denimo letos odločil, da bo prinesel pet flavt različnih vrst ter z njihovimi zvoki napravil prerez nekega zgodovinskega obdobja.

Tartini je že za časa svojega življenja kot virtuoz užival velik sloves. Kako poustvarjanje njegove glasbene dediščine doživljate vi?

Že samo obdobje, v katerem je Tartini ustvarjal, je zame prelepo obdobje. Tudi repertoar tega obdobja za moj instrument je relativno bogat, sama se tako kot flavtistka v njem zlahka najdem. Poleg tega sem se prav skozi festival poleg 'normalne' flavte začela več ukvarjati tudi z baročnim instrumentom.

Novost letošnje izdaje festivala so tudi glasbene delavnice in izobraževanja. Kaj je botrovalo odločitvi za širitev festivalskega programa na delavnice?

Novostim letošnjega festivala je botrovalo to, da smo se prijavili na programski razpis ministrstva, kjer smo bili sprejeti. Z njihove strani je bilo določeno, da se program razširi - torej da festival ne obsega zgolj koncertov, temveč tudi dodatne dejavnosti, druge programe. V festival smo tako prvič vključili glasbene delavnice oziroma mojstrske tečaje. Letošnja novost pa so še mednarodna sodelovanja, mednarodni koncerti - festivalski ansambel bo tako koncertiral na Hrvaškem ter v Italiji in Veliki Britaniji.

Med drugim bo obiskovalcem na voljo delavnica kulturnega menedžmenta. Kaj želite z njo ponuditi obiskovalcem?

Ko smo razmišljali o pripravi delavnic, smo ugotovili, da bi bilo zelo zanimivo, če bi vsako leto povabili enega strokovnjaka s področja kulturnega menedžmenta, ki bi v sklopu festivala pripravil predavanje. Menim, da so nekatere države na tem področju mogoče bolj razvite, morda tudi zaradi različnih načinov financiranja. Tudi pri nas je bilo denimo v prejšnjem sistemu vse financirano s strani države, sedaj pa moramo biti organizatorji dogodkov precej iznajdljivi, da kot 'biznis' preživimo. Moramo se pokriti. Prav to je botrovalo odločitvi, da medse povabimo strokovnjake s tega področja. Zelo zadovoljni smo, da se je vabilu letos odzval nizozemski predavatelj Frans Brouwer, saj ima na omenjenem področju veliko izkušenj. Želim si, da bi bila delavnica poučna za vse ter da bi iz nje izluščili tudi uporabna znanja za prihodnja leta.

Ob osrednjem festivalskem programu vsako leto tradicionalno poteka tudi projekt Tartini junior, namenjen mladim nadarjenim glasbenikom. V Sloveniji je obetavnih mladih glasbenikov mnogo, vendar jih le peščica pride do velikih koncertnih odrov. Kako kot glasbenica in programska vodja festivala to ocenjujete, bi lahko mladi dobili več priložnosti?

To je gotovo problem. Ko si študent, ko si 'v sistemu', imaš kar nekaj možnosti. Ko pa diplomiraš in prideš iz tega sistema ter se denimo ne zaposliš pri nekem orkestru, pa prihaja do problema. Koncertne institucije namreč večinoma vabijo že uveljavljene glasbenike, nimamo pa nekega sistema - kot denimo v tujini Rising Stars (Vzhajajoče zvezde) - ki bi omogočil mlajšim profesionalcem, da bi se predstavili. Ker sem sama kot glasbenica občutila ta manko, se nam je pri organizaciji festivala zdelo pomembno, da mladim glasbenikom iz našega okolja ponudimo priložnost predstavitve na naših odrih.

V sklopu Tartini juniorja se bo letos tako predstavil Trio Reverie, zmagovalec prvega tekmovanja Giuseppe Tartini, ki ga organizira Glasbena šola v Kopru. Ponudili smo jim priložnost nastopanja na festivalu, kar je za mlade glasbenike lepa promocija. Tako kot delavnice bo tudi ta koncert brezplačen, saj si želimo, da bi ga slišalo čimveč poslušalcev.

Stalen spremljevalec festivala je tudi mednarodni ansambel Il terzo souno, ki je zrasel leta 2005 in katerega članica ste tudi sama. Kako je nastal, kakšne so njegove sedanje dejavnosti?

Ko so na festivalu nastopali solisti, se je izoblikovala neka stalna skupina, ki jih je spremljala. Pod idejnim vodstvom znamenitega fagotista Sergia Azzolinija smo se tako odločili tudi za ustvarjanje zunaj festivala. Vsako leto imamo najmanj en koncert v sklopu Tartini festivala, letos pa prvič tudi zunaj njega. Igramo tako na modernih kot baročnih instrumentih, zaradi sestave pa lahko izvajamo celoten baročni orkestrski repertoar.

Kako pa sicer ocenjujete slovensko koncertno ponudbo?

Glede na relativno majhnost dežele in sredstva, ki jih imamo, se mi zdi, da se pri nas na področju klasike veliko dogaja. Seveda pa prostor za izboljšave vedno obstaja.