misliPisma Florence Nightingale sedaj tudi na spletu
London/Boston, 23. avgusta - Muzeja v Londonu in Bostonu, ki hranita pisma britanske humanistke in bolničarke Florence Nightingale, bosta združila moči in njena pisma objavila na spletu. To bo olajšalo delo mnogim raziskovalcem, ki se ukvarjajo z njenim življenjem in delom. Doslej so zbrali skoraj 1900 ročno napisanih pisem, ki bodo prvič zbrana na enem mestu.
Najbolj znana britanska bolničarka je v pismih pogosto razpravljala o svojem delu, medicinskih reformah, pa tudi o svojih osebnih težavah, kot so bili strahovi in izčrpanost zaradi bolezni, ki jo je priklenila na posteljo.
Največ pisem, ki bodo dostopna javnosti, hranita Florence Nightingale Museum iz Londona in Howard Gotlieb Centre na Univerzi v Bostonu. Muzeja sta se odločila, da bosta pisma zbrala ter jih na spletu predstavila širši javnosti. Projektu so se pridružile tudi druge institucije, ki imajo v svoji zbirki pisma bolničarke, zbirka pisem je zato vsak dan večja.
Kustosinja muzeja v Londonu Natasha McEnroe je povedala, da projekt še ni zaključen, saj se jim vedno znova pridružujejo nove institucije, ki želijo v zbirko dodati svoja pisma. Končna številka naj bi obsegala približno 19.000 pisem z vsega sveta, so zapisali pri časniku The Guardian.
"Pisma so čudovita priložnost, da posameznik spozna misli Florence Nightingale. Zagotovo so pisma zanimiva za zgodovinarje in vse, ki jih zanima viktorijanska kultura," je dodala McEnroejeva. Pisma so po mnenju kustosinje zelo osebna. V njih vidimo popravke ali dopolnitve. Pisma so napisana na različnih vrstah papirja. Od povsem običajnega do takega s črno obrobo, ki ga je uporabila, ko je žalovala.
Florence Nightingale je bila rojena leta 1820 v Firencah. Leta 1837 se je začela zanimati za bolnike in razmere v britanskem zdravju. Med krimsko vojno je prevzela odgovornost za službo bolničark v britanskih bolnišnicah v Turčiji. Z njeno zavzetostjo se je smrtnost v vojaških bolnišnicah zmanjšala. Spodbudila je ustanovitev vojaške medicinske šole in šole ter internata za bolničarke. Kralj jo je kot prvo žensko leta 1907 za dosežke odlikoval z britanskim redom za zasluge. Umrla je v pozni starosti leta 1910, pokopana je na pokopališču v Londonu.