Slovenija 26.8.2014 12:08

Pahor in Rebula praznujeta: kljub svetovnonazorskemu razhodu prijatelja

Ljubljana, 26. avgusta - Pri Cankarjevi založbi so danes v počastitev 90. rojstnega dne Alojza Rebule in za 101. obletnico Borisa Pahorja predstavili ponatis Rebulovega dela V Sibilinem vetru, ki po besedah avtorice spremne besede Tatjane Rojc predstavlja njegovo mojstrovino, dogajanje, postavljeno v antični svet, pa metaforo za sodobni svet leta 1968.

Ljubljana, knjigarna Konzorcij.
Novinarska konferenca Mladinske knjige in Cankarjeve založbe ob 101. rojstnem dnevu pisatelja Borisa Pahorja in 90. obletnici pisatelja Alojza Rebule, na kateri so med drugim predstavili ponatis romana V Sibilinem vetru.
Roman V Sibilinem vetru.
Foto: Daniel Novakovič/STA



"Tudi v tem romanu antični svet vstopa v zavest avtorja, ki je v stalnem iskanju resnice in absolutnega. Napisan je v izjemnem, elitnem slogu, ki je njegov razpoznavni znak," je dodala Rojčeva, ki je na predstavitvi spregovorila o osebnem občutenju svojega učitelja, ko je poučeval v Trstu.

Rebula, ki ga je po njenih besedah močno zaznamoval fašizem, odsotnost očeta in ločitev od njemu ljubega Krasa, je, tako Rojčeva, svoje dijake oplajal in vzgajal v širini duha in v poznavanju književnosti in jezika. "Vzgojil je cele generacije razumnikov med Slovenci v Italiji - vedno z izjemnim spoštovanjem do nas, do našega ozadja, našega življenja ter dimenzijo, ki daje njegovemu delu posebno težo in moč," je poudarila.

Njegovo delo ni samo romaneskno, Rebulov literarni diskurz sega tudi na področje teologije, zgodovine in filozofije.

Pisatelju, ki je 90 let dopolnil 21. julija, se je poklonil tudi današnji slavljenec Pahor, ki je spregovoril o njuni skupni poti in razhodu. "Začeti moram pravzaprav v dvoje, ker sva v dvoje začela zahtevno in lepo zgodbo o zopetnem vstajenju slovenske književnosti v Trstu," je pojasnil v uvod.

Spoznala sta se v času, ko je svet slavil zmago nad "pošastnim principom uničevanja, a sta se zahodni in vzhodni dominalec spoprijemala tako glede usode Berlina kot usode Trsta - mesta, ki naj bi pripadal zaledju, kot vsa stoletja pred svetovno vojsko, a se s takšno rešitvijo po drugem svetovnem konfliktu zahodni zaveznik ni strinjal".

"Zavezniška oblast se je le izkazala s tem, da nam je dala šole, mi pa smo z vso vnemo, ki smo je bili zmožni, hiteli z obnavljanjem - tako na levi kot na desni - z vsem, kar je zahteval kulturni razvoj," je še pojasnil Pahor.

"France Bevk je vodil revijo Razgledi. In prav ta revija je bila skupno glasilo, v katerem sva z Rebulo postavila osnovo za rast osvobojene književnosti, ki je ob nastanku novih pesnikov in piscev rodil današnjo slovensko literarno šolo v Trstu," se spominja Pahor.

"Skupno pot sva, ko je partijska oblast prenehala izdajati Razglede, nadaljevala v Sidru, v Tokovih in potem v Zalivu, tako da sva o književnosti sodila mimo uradnega socialnega realizma. Bilo je iskreno prijateljstvo, ki se je rodilo v Šempolaju," pravi.

A nato je šel Rebula "daleč od morja in Krasa ter pretrgal stike in menjal razpoloženje do preteklih dogodkov". Tako je trdil, da ni bilo osvobodilnega boja ampak samo revolucija, je še pojasnil Pahor. Ta si je želel, da bi lani z Rebulo nastopil skupaj, da bi se za rešitev slovenske države našel skupen jezik, a je vse ostalo le na ravni zamisli.

"Žal je odklonil z navedbo, da naju ločuje svetovni nazor, OF, NOB in revolucija. Potem pravi, da je danes tudi Kocbek, 'ki zame ostaja velik duhovni in kulturni pojav, žal politično falimentaren in katoliku nesprejemljiv'," še pojasnjuje Pahor.

"Seveda klub temu ostajava prijatelja," je zaključil Pahor, ki je nato spregovoril še o slovenskem odnosu do Trsta.

"Še danes nastopamo na slovenski način. Vse tisto, kar pride priznanega od zunaj, priznamo tudi doma. Tako imamo zunaj priznano Slovensko literarno šolo v Trstu in zdaj še doma," je sklenil Pahor in tako napovedal simpozij, ki danes ob njunih obletnicah poteka v Ljubljani.