Barbara Pokorny za STA: Velenje se lahko z lastno produkcijo postavi ob bok velikim kulturnim hišam

Za vami so 30. poletne kulturne prireditve, eden najstarejših tovrstnih slovenskih festivalov. Kako ste zadovoljni z izvedbami in obiskom, letos je dogajanje verjetno krojilo vreme?

Poletne kulturne prireditve so v zadnjih letih rasle in se razvijale, tudi zaradi Evropske prestolnice kulture (EPK), ki nam je v letih od 2010 do 2012 dodala nekaj sredstev in zagona, da smo lahko postavili bolj drzne programe in v mesto povabili več tujih ustvarjalcev. Tudi po zaključku tega projekta se ustvarjalni val v Velenju ni ustavil. V zadnjih letih nam je uspelo prebuditi Velenjčanke in Velenjčane, ki radi obiskujejo številne nove kulturne dogodke v mestu, vedno znova pa iščemo tudi nove ciljne skupine in lokacije za organizacijo dogodkov.

Letošnje poletne prireditve je resnično krojilo vreme. Razpisali smo 52 dogodkov, izvedli 49. Obisk je bil zaradi neugodnega vremena manjši kot v preteklih letih. A vseeno smo z izvedbo letošnjih poletnih prireditev zelo zadovoljni, predvsem s tistimi, namenjenimi najmlajšim in družinam. Nadaljevali bomo tudi s poletnim kulturnim abonmajem, ki so ga domačini dobro sprejeli.

Pred vrati je že 25. Pikin festival, največja otroška prireditev v Sloveniji, letošnja tema je Zemlja pleše. Kaj prinaša festival, morda kakšne novosti?

Vsako leto je Pikin festival malce drugačen. V 25 letih je iz enodnevne prireditve prerasel v največji slovenski otroški festival, verjetno v tem delu Evrope ni podobnega. Na Pikinem festivalu je vsako leto več kot 100.000 obiskovalcev, med njimi jih je vsako leto več iz drugih držav.

V letošnjem jubilejnem letu smo za temo festivala izbrali Zemlja pleše in tako bomo letos hkrati praznovali in raziskovali. Lansko leto je bil rdeča nit Pikinega festivala šport, še prej kultura, letos pa se bomo usmerili bolj v naravoslovje in raziskovanje. Častna pokroviteljica festivala je predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.

Letošnji festival prinaša kar nekaj novosti - skupinske ustvarjalne delavnice, čarobni gozdiček in vile zemljanke, mednarodni tabor prostovoljcev. Ker Pika praznuje 25. rojstni dan, bo na festivalu več zabavnih presenečenj.

Pikin festival ni komercialne narave. Kako je s finančno podporo?

Festival je res že vse od nastanka usmerjen zelo nekomercialno. A brez Mestne občine Velenje festivala nikakor ne bi mogli izvesti, sploh v letošnjem letu, ko se tudi mi, podobno ko ostali festivali, srečujemo z bistveno nižjim prispevkov sponzorjev, donatorjev, tudi materialnih storitev je manj. Občina nam je letos priskočila na pomoč še z dodatnimi sredstvi. Približno tretjino sredstev za izvedbo festivala pa bomo zbrali sami s pedagoškimi vsebinami, tržnimi dejavnostmi, sponzorstvi in donatorstvi.

Ne vem, kako bo v prihodnje, si pa seveda vsi želimo, da bi festival še vedno ohranjal osnovno poslanstvo - ustvarjalnost, igro, kakovostno preživljanje prostega časa družin, razvijanje domišljij. Nikakor ga ne želimo in ne smemo spremeniti v sejem pripomočkov za otroke in družine. To se nam zdi konkurenčna prednost festivala. Da torej ni na vsakem koraku "poglej, kupi, imej", ampak "doživi, ustvarjaj, veseli se".

Pikin festival je le eden od projektov Festivala Velenje, ki je znan po tem, da velik poudarek daje lastni produkciji. Kaj trenutno pripravljate?

Zdaj smo ravno v času priprav na jesenske premiere. Devetega septembra je bila premiera plesne predstave Podaljšane misli, ki jo je pripravil naš Plesni teater Velenje. Sledi muzikal za otroke Vsi tako drugačni v koprodukciji s Plesno šolo Spin in agencijo PijaR. Štiriindvajsetega oktobra bomo na oder premierno postavili opero Zmikavt in stara devica, ki nastaja v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem, Cankarjevim domom in SNG Opera in balet Ljubljana. Novembra sledi še premiera lutkovne predstave Svinjski pastir našega Lutkovnega gledališča Velenje, ki bo že na Pikinem festivalu pripravilo tudi lutkovno miniaturo TV Pikica. V teh dneh zaključujemo prenovo male dvorane kulturnega doma, ki bo ustvarjalcem zagotovo izziv za nova ustvarjanja.

Kakšne cilje zasledujete pri lastni produkciji, s katero ste se doslej tudi zunaj Slovenije že nekajkrat uspešno predstavili?

Za nami je res kar nekaj uspešnih produkcij. Lani nas je plesna predstava He, he helium, ki smo jo pripravili skupaj s Hišo kulture Celje, ponesla vse do Južne Koreje. V Velenju nimamo profesionalnega gledališča, zato se je naš zavod usmeril v produkcijo različnih umetniških zvrsti, v katere skušamo vključiti čim več domačinov. Pripravljamo plesne, lutkovne, gledališke produkcije, odlično sta bila sprejeta naša muzikala, lansko leto smo se prvič srečali z baletno produkcijo. Tudi v prihodnje bo naša produkcija namenjena predvsem najmlajši publiki in še več pozornosti kot doslej bomo namenjali kulturni vzgoji. Velenje je izjemno ustvarjalno mesto, pogoji za delo so odlični. Prav zato lahko pripravljamo odlične produkte, marsikateri od njih se lahko postavi ob bok velikim slovenskim kulturnim hišam.

Pred dvema letoma je bilo Velenje del EPK, Festival Velenje pa v okviru tega pomemben akter. Kaj je za mesto prineslo sodelovanje v EPK, kot ga vidite zdaj, po dveh letih?

Menim, da je to bil odličen projekt in da je Velenje kot eno od šestih mest znalo projekt resnično dobro izkoristiti. Nismo gradili nove kulturne infrastrukture, smo pa pridobili ogromno socialnega kapitala, nadgradili mestne festivalske platforme, razvili nove produkte, domačim ustvarjalcem dali možnost vključevanja v kulturne projekte, producenti smo se začeli drugače in bolje povezovati med seboj, navezali smo stike s tujino. Postali smo bolj drzni pri produkcijah, saj smo se ob sodelovanju v tem projektu res veliko naučili.

Nov Lokalni program kulture Mestne občine Velenje, ki je črpal tudi iz dobrih primerov projekta EPK, prinaša veliko novosti za vse kulturne ustvarjalce. Med drugim predvideva več sodelovanj zaposlenih v različnih občinskih javnih zavodih pri skupnih produkcijah in več projektnega dela. Vesela sem, da bodo nekatere blagovne znamke, ki smo jih v mestu v času EPK razvili, živele tudi naprej. Učinki EPK pri nas so zagotovo opazni in upam, da tudi dolgoročni.

S kakšnimi poslovnimi številkami deluje Festival Velenje?

Lani je proračun Festivala Velenje znašal 1,2 milijona evrov, od tega je dve tretjini sredstev za delovanje zagotovila naša ustanoviteljica. Področje našega dela je zelo široko. Festival Velenje ni le mestni kulturni dom, ampak je tudi produkcijska hiša, pod naše okrilje sodi tudi kino, razvijamo sejemsko dejavnost, izvajamo tudi mestni marketing, pripravljamo največji otroški festival v državi ... Zaposlenih nas je 20, seveda pa imamo veliko sodelavcev, ki se nam pridružijo pri posameznih projektih. Lani smo imeli več kot 207.000 obiskovalcev na skoraj 1000 različnih dogodkih. Sodimo torej med večje kulturne institucije v državi.