Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

GROBARKA BOGA - KNJIGA, KI TEMATIZIRA ODNOS MED RELIGIJO IN ZNANOSTJO

Avtor John C. Lennox v delu Grobarka Boga odpira vprašanje, če je res "treba verujoče odpisati kot pristranske in neosveščene; navsezadnje so med njimi tudi znanstveniki". Ob tem poudarja, da je večina znanstvenih pionirjev, kot denimo Kepler, trdila, da je ravno prepričanje o obstoju stvarnika navdihovalo njihovo znanost. Matic Kocijančič je zapisal, da veliko sodobnih knjižnih uspešnic in revij sporoča, da je krščanstvo v moderni dobi dobilo svojega poslednjega nasprotnika - znanost, ki naj bi se porodila iz večstoletnih naporov pogumnih upornikov proti verskim dogmam in je v našem stoletju končno zrela za sklepno poglavje tega boja. "V njem bo z zdravorazumsko razlago vseh velikih vprašanj, na katere religiozna misel poskuša obešati svojo mistično navlako, v brezno zgodovine dokončno odplaknila njeno največjo zablodo: vero v Boga", je zapisal. A paradigma, ki jo zastopajo predstavniki t.i. novega ateizma, kot pokaže John Lennox, pade tako na družboslovnem kot tudi na naravoslovnem izpitu, je prepričan Kocijančič.

John C. Lennox (1954) je profesor matematike in filozofije znanosti na oxfordski univerzi. V širši javnosti je zaslovel predvsem kot eden izmed vodilnih glasov debate o odnosu med znanostjo in religioznim verovanjem. V svojih publikacijah, predavanjih in odmevnih soočenjih z najvidnejšimi predstavniki sodobnega ateizma s perspektive verujočega znanstvenika ponuja svežo in lucidno kritiko scientističnega materializma.

FOTOGRAF IZ AUSCHWITZA - RESNIČNA ZGODBA FOTOGRAFA IZ KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA

Knjiga Fotograf iz Auschwitza prinaša resnično zgodbo mladega avstrijskega Poljaka Wilhelma Brasseja, ki so ga po nemški zasedbi Poljske leta 1939 esesovci pozvali, naj priseže zvestobo Hitlerju in se pridruži nemški vojski. Mladenič je to zavrnil, ker ni želel izdati svoje domovine, zato je bil leto pozneje interniran v Auschwitz, z zaporedno številko 3444. Njegove tovariše so kmalu pobili, sam pa se je rešil, ker je bil za naciste dragocen zaradi fotografskih sposobnosti. V petih letih, ki jih je preživel v taborišču, je moral s fotoaparatom zabeležiti nešteto grozot, o katerih pričuje neprecenljiv arhiv z več kot 50.000 posnetki. Fotograf je sčasoma začutil, da golo preživetje ne sme biti njegov edini cilj, ter da mora svetu odkriti to resnico. Knjiga s pretresljivo zgodbo temelji na osebnih pričevanjih in dokumentih. Dodana je tudi fotografska dokumentacija.

NJEGOVA EKSCELENCA CHRISTIAN GRASSET - ROMAN IZPOD PERESA SLOVENSKEGA DIPLOMATA

Literarni prvenec dolgoletnega diplomata Franca Mikše v konglomeratu občečloveških spominskih in filozofskih razglabljanj dveh prijateljev umetelno krmari med navidezno nasprotujočima si tematikama - erotiko in diplomacijo. Diplomatsko dogajanje je umeščeno v zakulisni okvir velikih zgodovinskih prelomnic ob razpadu nekdanje SFRJ, v čas velikih sprememb, špekulacij in hlepenja po demokraciji, kot so jih iz prve roke doživljali in soustvarjali avtor romana in njegovi kolegi. Ob tem Mikša odkriva marsikatero zamolčano noto tega turbulentnega obdobja. Kot kontrapunkt se rdeča nit tega politično-osebnega romana poigrava z globinami moške erotične domišljije, ki jih skozi razgibano svetovljansko življenje diplomata zapolnjujejo bolj ali manj mimoidoče privlačne ženske ter mlada življenjska sopotnica.

Franc Mikša (1953) je diplomiral iz mednarodnih odnosov in magistriral iz mednarodnega prava. Z diplomacijo se ukvarja od leta 1979. Med drugim je bil tudi veleposlanik na Irskem, v Švici in v Liechtensteinu.

JURIJ KOZJAK - SKRAJŠANA PRIREDBA JURČIČEVEGA JURIJA KOZJAKA

V založbi Miš so v zbirki Prve prave, kjer mladim bralcem ponujajo skrajšane različice klasičnih literarnih del z ilustracijami, tokrat izdali povest pripovednika Josipa Jurčiča Jurij Kozjak, ki ga je ilustriral Damijan Stepančič. Dogajanje povesti o slovenskem janičarju je postavljeno v 15. stoletje, v čas vpadov Turkov, ko so ti v krščanskih deželah ugrabljene dečke s strogo disciplino in trdim delom vzgojili v janičarje, najboljše turške vojake. Povest je leta 1864 izšla pri Mohorjevi družbi v visoki nakladi in v slovenščini doslej doživela okoli 20 izdaj. Pričujoča jezikovno in slogovno premišljena skrajšana priredba izpod peresa Iztoka Ilicha ohranja bogastvo Jurčičevega jezika, ne izpušča dogodkov in se slogovno skuša približati izvirniku, hkrati pa želi delo na prijazen način približati mlajšim ali manj zahtevnim bralcem.