misliV Slovanski knjižnici odpirajo razstavo svojih dragocenih del
Ljubljana, 10. septembra - V Slovanski knjižnici bodo danes ob 19. uri odprli razstavo dragocenih in redkih publikacij, ki jih hranijo v knjižnici. "Med pripravljanjem razstave smo se ves čas srečevali s posebnostmi, saj gre za zelo staro gradivo in vseskozi odkrivaš kaj novega," je za STA dejala avtorica razstave Kristina Košič Humar.
Med gradivom, ki ga želijo z razstavo ovrednotiti in ga predstaviti z več vidikov, je Košič Humarjeva izpostavila eno izmed prvih knjig, ki so bile natisnjene na Slovenskem, latinski življenjepis Herbarda VIII. Turjaškega z letnico 1575 Herbardi Aurspergy baronis ... vita et mors.
V Slovanski knjižnici, ki deluje v okviru Mestne knjižnice Ljubljana, pozornost namenjajo tudi svoji najstarejši slovenski publikaciji, Bukvicam sv. roženkranca Matije Kastelca iz leta 1682.
Nekaj prostora na razstavi je namenjenega samemu Kastelcu in njegovi vlogi za slovensko slovstvo. "Prav analiza Bukvic je pokazala, da se je zelo držal protestantske knjižne norme. Njegov knjižni jezik se je od govorjenega razlikoval prav po vzoru protestantov. Poleg tega kaže tudi na to, da protestantske knjige vendarle niso tako popolnoma izginile," je pojasnila Košič Humarjeva.
Velik del razstave je namenjen baroku, poleg Valvasorja pa je besedah avtorice predstavljen tudi Janez Ludvik Schoenleben, med drugim njegova Carniolia antiqua et nova (1680-81), ki je vsebinska predhodnica Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske (1689).
"Imamo tudi nekaj unikatnih knjižic, ki jih druge knjižnice na Slovenskem nimajo, na primer Kurze Darlegung des Evangelium, prevod Tolstojeve kratke razlage evangelija," še poudarja Košič Humarjeva. Ob tem bo na razstavi na ogled tudi prvi veterinarski priročnik, ki ga poleg Slovanske knjižnice hranijo le še v NUK.
Snovalci razstave so se odločili, da na ogled postavijo tudi dela s konca 19. in začetka 20. stoletja, ko so najširšo možno populacijo pismenega prebivalstva dosegali še drugi književni, zabavni ali uporabni tiski, so zapisali v knjižnici.
Kljub temu, da so bili ti teksti včasih množično dosegljivi, pa se je do danes ohranilo le malo primerkov, ki pričajo o duhu in navadah tistega časa. Takšno delo je med drugim tudi Slovenski spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem iz leta 1909, ki je bil večkrat ponatisnjene, do danes pa se je ohranilo le nekaj primerkov.
Med gradivom iz 19. stoletja v knjižnici hranijo tudi prvotiske slovenskega leposlovja. Na ogled so postavili tudi "najžlahtnejše izvirne publikacije slovenskega Parnasa iz tega časa". Obiskovalci si bodo lahko ogledali izvirne Prešernove Poezije z lastnoročnim podpisom ter dela mladega Cankarja in Župančiča.
Poleg Košič Humar je razstavo pripravljal in oblikoval še Pablo Juan Fajdiga. Na ogled bo do 30. oktobra.